Page 33 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 33
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru
časno z razvojem lesne industrije pa se je ohranjala še močna obrtna mi-
zarska tradicija (Matis in Bachinger, 1973, 189–90);
h) tekstilna industrija: avstrijska proizvodnja lana se, generalno gledano, v
desetletjih pred prvo svetovno vojno ni mogla kosati z uvozom belgij-
skega, angleškega in škotskega lana na avstrijski trg. Vzrok za to leži v
organizacijski strukturi, ki je poznala veliko majhnih, lokalnih produ-
centov in samo par velikih obratov. Tako so kljub uvajanju strojnih sta-
tev pri tkanju še vedno prevladovali majhni obrati, medtem ko so v pre-
ji dominirali veliki obrati. Posledica je bila ta, da so majhni obrati ostali
vezani na lokalno povpraševanje, medtem ko so bili veliki obrati s svoji-
mi ekonomijami obsega konkurenčni tudi na mednarodnem trgu (Ma-
tis in Bachinger, 1973, 197–98).
V primerjavi z lanom in bombažem se je proizvodnja jute začela razvi-
jati pozneje, šele od sedemdesetih let 19. stoletja naprej, saj je bila odvisna od
uvoza surove jute z Daljnega vzhoda preko Trsta in Reke. Obrati so začeli na-
stajati na tistih lokacijah, kjer so lahko našli delovno silo in ki so bili v bliži-
ni večjih urbanih središč oz. potencialnih odjemalcev. Pomemben klient za
avstrijske proizvajalce je bila madžarska prehrambena oz. mlinska industrija,
ki je potrebovala ogromne količine vreč. Glavna dejavnika za uspešen razvoj
avstrijske industrije jute sta bila gibanje cen jute na mednarodnem trgu zara-
di ekskluzivne odvisnosti od uvoza surovine iz tujine in uvoz vreč iz Nemčije,
katere proizvodnja je daleč prekašala avstrijsko. Zato so bili domači proizva-
jalci tudi organizirani v kartel. Kot stranski produkt predelave jute je nasta-
la prva tovarna linoleja v Monarhiji v Trstu, kot delniška družba s kapitalom
2,5 milijona kron in 400 zaposlenimi delavci32 (Matis in Bachinger, 1973, 199–
200).
Industrija predelave svile je bila tradicionalno močna na območju Južne
Tirolske in Goriške. Z modernizacijo, uvajanjem parnih strojev in mehanič-
nih statev pride do razvoja obratov za predelavo svile tudi na območju čeških
dežel in Moravske, kjer naj bi bilo več prostora za razvoj, med drugim tudi za-
radi cenejše delovne sile. Vendar sta Goriška in Južna Tirolska ostali vodilni
regiji v monarhiji v proizvodnji svile, medtem ko je Avstro-Ogrska kot celota
pred prvo svetovno vojno zasedala tretje mesto v svetovni proizvodnji, za Ita-
lijo in Francijo (Matis in Bachinger, 1973, 200–01).
Industrija predelave bombaža je bila najpomembnejši del tekstilne pa-
noge v Monarhiji, saj je leta 1906 zaposlovala eno tretjino vseh tekstilnih de-
lavcev. Glavni centri so bili v čeških deželah in na severnem Moravskem, kjer
32 Po prvi svetovni vojni preneha z delovanjem.
33
časno z razvojem lesne industrije pa se je ohranjala še močna obrtna mi-
zarska tradicija (Matis in Bachinger, 1973, 189–90);
h) tekstilna industrija: avstrijska proizvodnja lana se, generalno gledano, v
desetletjih pred prvo svetovno vojno ni mogla kosati z uvozom belgij-
skega, angleškega in škotskega lana na avstrijski trg. Vzrok za to leži v
organizacijski strukturi, ki je poznala veliko majhnih, lokalnih produ-
centov in samo par velikih obratov. Tako so kljub uvajanju strojnih sta-
tev pri tkanju še vedno prevladovali majhni obrati, medtem ko so v pre-
ji dominirali veliki obrati. Posledica je bila ta, da so majhni obrati ostali
vezani na lokalno povpraševanje, medtem ko so bili veliki obrati s svoji-
mi ekonomijami obsega konkurenčni tudi na mednarodnem trgu (Ma-
tis in Bachinger, 1973, 197–98).
V primerjavi z lanom in bombažem se je proizvodnja jute začela razvi-
jati pozneje, šele od sedemdesetih let 19. stoletja naprej, saj je bila odvisna od
uvoza surove jute z Daljnega vzhoda preko Trsta in Reke. Obrati so začeli na-
stajati na tistih lokacijah, kjer so lahko našli delovno silo in ki so bili v bliži-
ni večjih urbanih središč oz. potencialnih odjemalcev. Pomemben klient za
avstrijske proizvajalce je bila madžarska prehrambena oz. mlinska industrija,
ki je potrebovala ogromne količine vreč. Glavna dejavnika za uspešen razvoj
avstrijske industrije jute sta bila gibanje cen jute na mednarodnem trgu zara-
di ekskluzivne odvisnosti od uvoza surovine iz tujine in uvoz vreč iz Nemčije,
katere proizvodnja je daleč prekašala avstrijsko. Zato so bili domači proizva-
jalci tudi organizirani v kartel. Kot stranski produkt predelave jute je nasta-
la prva tovarna linoleja v Monarhiji v Trstu, kot delniška družba s kapitalom
2,5 milijona kron in 400 zaposlenimi delavci32 (Matis in Bachinger, 1973, 199–
200).
Industrija predelave svile je bila tradicionalno močna na območju Južne
Tirolske in Goriške. Z modernizacijo, uvajanjem parnih strojev in mehanič-
nih statev pride do razvoja obratov za predelavo svile tudi na območju čeških
dežel in Moravske, kjer naj bi bilo več prostora za razvoj, med drugim tudi za-
radi cenejše delovne sile. Vendar sta Goriška in Južna Tirolska ostali vodilni
regiji v monarhiji v proizvodnji svile, medtem ko je Avstro-Ogrska kot celota
pred prvo svetovno vojno zasedala tretje mesto v svetovni proizvodnji, za Ita-
lijo in Francijo (Matis in Bachinger, 1973, 200–01).
Industrija predelave bombaža je bila najpomembnejši del tekstilne pa-
noge v Monarhiji, saj je leta 1906 zaposlovala eno tretjino vseh tekstilnih de-
lavcev. Glavni centri so bili v čeških deželah in na severnem Moravskem, kjer
32 Po prvi svetovni vojni preneha z delovanjem.
33
