Page 34 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 34
industrializacija in prostor
so dominirale tkalnice, ki so predelovale bombaž, uvožen preko Nemčije, in
na Tirolskem ter Vorarlbergu, kjer so dominirale predilnice. Avstrija je v ce-
loti uvažala surov bombaž, največ iz ZDA (leta 1912 je njihov delež znašal 76,5
%), potem iz Indije, Daljnega vzhoda, Egipta in Levanta. Avstrijska industri-
ja predelave bombaža je sledila vsem glavnim modernizacijskim smernicam
v Evropi, z ustanavljanjem velikih obratov, uvajanjem sodobnih tehnoloških
postopkov in strojev. Poleg tega je uživala tudi določeno stopnjo protekcio-
nizma z uvoznimi carinami. Kljub silovitemu razvoju pa je pred prvo svetov-
no vojno daleč zaostajala tekstilnimi industrijami v Združenem kraljestvu,
Nemčiji in ZDA, tako zaradi majhnega domačega tržišča kot zaradi tehno-
loške zaostalosti, ki jo je zavirala v tekmovanju z najrazvitejšimi državami na
mednarodnem trgu (Matis, Bachinger, 1973, 202–203).
Industrializacije v Italiji med obema vojnama (1918–1940)
Po Maddisonu je bila v obdobju 1913–1950 povprečna rast BDP na prebival-
ca v Italiji dokaj višja od povprečne rasti BDP na prebivalca v Evropi (0,84 za
Italijo in 0,72 za Evropo), a je daleč zaostajala za rastjo najrazvitejših zahodno-
evropskih držav (npr. Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, Švice). Italiji
prav tako ni uspelo slediti skandinavskim državam (Norveški, Švedski in Fin-
ski), ki so v tem obdobju dosegle stopnjo razvoja omenjenih zahodnoevropskih
držav (Roses in Wolf, 2010, 188–89). Tako je Italija po BDP na prebivalca v le-
tih 1922, 1929 in1938 ostajala v evropskem povprečju, kjer se je nahajala tudi
pred prvo svetovno vojno – pred Španijo, Portugalsko in državami jugovzho-
dne Evrope, a za razvitejšimi državami zahodne in srednje Evrope (Nemčija in
Avstrija) (Roses in Wolf, 2010, 190).
A podobno kot Avstro-Ogrska je Italija v desetletjih pred prvo svetovno
vojno, natančneje v letih 1895–1913, doživela močan sunek industrializacije.33
Delež industrijske proizvodnje v BDP-ju je v letih 1890–1913 narasel s 17 na 21
%, medtem ko je delež kmetijske padel z 42 % na 35 % (Rossi in Toniolo, 1992,
545).34 Največjo rast so doživele tekstilna industrija, tako predelava svile kot
bombaža35, in kovinska ter strojna industrija. Italija je bila med prvimi država-
33 »A partire dal 1896 si ha la ripresa, che per una dozzina di anni vede l’industria italiana in fortissima
espansione...« (Zamagni, 1993, 109)
34 Zamagni navaja naraščanje industrijske proizvodnje v BDP-ju z 18,4 % na 24,9 % v obdobju 1861–
1913 in padec kmetijske proizvodnje z 46,1 % na 37,6 % v istem obdobju. (Zamagni, 1993, 56)
35 »L’importanza dell’industria tessile nell’industrializzazione italiana sta soprattuto nell’aver fat-
to, in molti modi, da ponte tra l’ambiente agrario e quello industriale vero e proprio: essa ha tenu-
to vivi per parecchi decenni i fermenti industrialisti, ha generato le prime fabbriche, ha incentiva-
to il reperimento di nuove fonti di energia, ha permesso l’accumulazione di capitali, ha sostenuto
la bilancia dei pagamenti sia attraverso la sostituzione di importazioni (cotone e lana) che attraver-
34
so dominirale tkalnice, ki so predelovale bombaž, uvožen preko Nemčije, in
na Tirolskem ter Vorarlbergu, kjer so dominirale predilnice. Avstrija je v ce-
loti uvažala surov bombaž, največ iz ZDA (leta 1912 je njihov delež znašal 76,5
%), potem iz Indije, Daljnega vzhoda, Egipta in Levanta. Avstrijska industri-
ja predelave bombaža je sledila vsem glavnim modernizacijskim smernicam
v Evropi, z ustanavljanjem velikih obratov, uvajanjem sodobnih tehnoloških
postopkov in strojev. Poleg tega je uživala tudi določeno stopnjo protekcio-
nizma z uvoznimi carinami. Kljub silovitemu razvoju pa je pred prvo svetov-
no vojno daleč zaostajala tekstilnimi industrijami v Združenem kraljestvu,
Nemčiji in ZDA, tako zaradi majhnega domačega tržišča kot zaradi tehno-
loške zaostalosti, ki jo je zavirala v tekmovanju z najrazvitejšimi državami na
mednarodnem trgu (Matis, Bachinger, 1973, 202–203).
Industrializacije v Italiji med obema vojnama (1918–1940)
Po Maddisonu je bila v obdobju 1913–1950 povprečna rast BDP na prebival-
ca v Italiji dokaj višja od povprečne rasti BDP na prebivalca v Evropi (0,84 za
Italijo in 0,72 za Evropo), a je daleč zaostajala za rastjo najrazvitejših zahodno-
evropskih držav (npr. Združenega kraljestva, Nemčije, Francije, Švice). Italiji
prav tako ni uspelo slediti skandinavskim državam (Norveški, Švedski in Fin-
ski), ki so v tem obdobju dosegle stopnjo razvoja omenjenih zahodnoevropskih
držav (Roses in Wolf, 2010, 188–89). Tako je Italija po BDP na prebivalca v le-
tih 1922, 1929 in1938 ostajala v evropskem povprečju, kjer se je nahajala tudi
pred prvo svetovno vojno – pred Španijo, Portugalsko in državami jugovzho-
dne Evrope, a za razvitejšimi državami zahodne in srednje Evrope (Nemčija in
Avstrija) (Roses in Wolf, 2010, 190).
A podobno kot Avstro-Ogrska je Italija v desetletjih pred prvo svetovno
vojno, natančneje v letih 1895–1913, doživela močan sunek industrializacije.33
Delež industrijske proizvodnje v BDP-ju je v letih 1890–1913 narasel s 17 na 21
%, medtem ko je delež kmetijske padel z 42 % na 35 % (Rossi in Toniolo, 1992,
545).34 Največjo rast so doživele tekstilna industrija, tako predelava svile kot
bombaža35, in kovinska ter strojna industrija. Italija je bila med prvimi država-
33 »A partire dal 1896 si ha la ripresa, che per una dozzina di anni vede l’industria italiana in fortissima
espansione...« (Zamagni, 1993, 109)
34 Zamagni navaja naraščanje industrijske proizvodnje v BDP-ju z 18,4 % na 24,9 % v obdobju 1861–
1913 in padec kmetijske proizvodnje z 46,1 % na 37,6 % v istem obdobju. (Zamagni, 1993, 56)
35 »L’importanza dell’industria tessile nell’industrializzazione italiana sta soprattuto nell’aver fat-
to, in molti modi, da ponte tra l’ambiente agrario e quello industriale vero e proprio: essa ha tenu-
to vivi per parecchi decenni i fermenti industrialisti, ha generato le prime fabbriche, ha incentiva-
to il reperimento di nuove fonti di energia, ha permesso l’accumulazione di capitali, ha sostenuto
la bilancia dei pagamenti sia attraverso la sostituzione di importazioni (cotone e lana) che attraver-
34
