Page 40 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 40
industrializacija in prostor

manjkanje primarnih surovin.46 Ker je bil načrt za ekonomsko avtarkijo ideo-
loško zastavljen, je bilo njegovo izvajanje povezano s sodelovanjem med drža-
vo in privatniki, kar je favoriziralo veliko industrijo in korporacije (Toniolo,
1980, 296, 301, 303).

Struktura industrijskega sektorja v Italiji v dvajsetih letih 20. stoletja od-
seva relativno zaostalost države v procesu industrializacije, a tudi njeno stopa-
nje po poti Kuznetsove moderne ekonomske rasti. Tako je dobro polovico ce-
lotne industrijske proizvodnje v prvih povojnih letih predstavljala produkcija
potrošniških dobrin (prehrambena, oblačilna in lesna industrija), toda s kon-
stantno naraščajočim deležem proizvodnje kapitalskih dobrin (za železarsko
in jeklarsko, strojno in kovinsko ter kemično industrijo velja, da je delež nji-
hove proizvodnje leta 1921 znašal 26,2 %, leta 1936 pa 33,5 %) (Toniolo, 1980,
64; Tattara in Toniolo, 1976, 105). Hkrati pa sta ponudba delovne sile in niz-
ki stroški dela kljub ugodnostim, ki sta jih predstavljali za rast proizvodnje,
vplivali na ohranjanje delovno intenzivnih procesov produkcije in posledično
dokaj nizko stopnjo produktivnosti (outputa) na delavca. Zaradi tega so naj-
sodobnejši tehnološki postopki in stroji zasedali manjši delež v uvozu tehno-
logije oz. strojev iz tujine47(Toniolo, 1980, 67, 72). To pomeni da je, po eni stra-
ni, struktura italijanske industrije sledila značilnostim moderne ekonomske
rasti (visoka produktivnost, še posebej kapitalskih dobrin (Tattara in Tonio-
lo, 1976, 106)), po drugi strani pa ne (nizka produktivnost na delavca).48

Nizka stopnja domačega povpraševanja in tečaj lire sta vplivala na moč-
no izvozno orientiranost italijanske industrije (Toniolo, 1980, 67). Njena
prisotnost na mednarodnem trgu je prav tako odražala njeno relativno za-
ostalost. Po eni strani sta tekstilna in prehrambena industrija v obdobju 1922–
1929 predstavljali 70 % izvoza (Paradisi, 1976, 280; Zamagni 1993, 342), kjer
je imel pomembno vlogo izvoz bombažnih tkanin in preje v evropske države,

46 »Se la decisione di non entrare in guerra immediatamente a fianco della Germania fu dettata
dall’impreparazione militare italiana, quest’ultima è in larga misura da ascriversi alla persistente
e tragica carenza di materie prime in cui l’industria italiana venne a trovarsi, carenza che nessuna
politica autarchica poteva alleviare se non marginalmente. Ancora nel 1939, infatti, la produzione
interna copriva a mala pena 1/5 delle materie prime necessarie all’apparato produttivo del paese...«
(Zamagni, 1993, 347)

47 »Gli imprenditori italiani preferirono tecnologie ad alta intensità di lavoro in modo di utilizzare la
grande disponibilità di lavoro non specializzato.« (Federico in Cohen, 2001, 65)

48 »... produzione dei beni di consumo, è caratterizzato da imprese di piccola dimensione, localizzate
nel nord, che agivano in un mercato molto concorrenziale (anche esportando), utilizzando
tecniche ad alta intensità di lavoro... Il secondo, associato all’industria pesante, era altamente
concentrato in unità produttive a larga scala e ad alta intensità di capitale, che dipendevano in larga
parte dal protezionismo e dalla domanda pubblica per la vendita dei loro prodotti.« (Federico in
Cohen, 2001, 59–60)

40
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45