Page 69 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 69
ka ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju –
(»Letni pregled trgovine, gostinstva in turizma: – «).
Značilnosti poslovanja tedanjih prehrambnih obratov lahko povzamemo iz pregleda
inšpekcijskih zapisnikov, iz katerih je razvidno, da se je največ opomb nanašalo na: nespo-
štovanje osnovnih sanitarno-tehničnih predpisov, pomanjkljivo vodenje poslovnih knjig
ter nekvali cirano osebje (predvsem nekvali cirani vodstveni kader). Iz kasnejših dopi-
sov (iz leta ) je razvidno, da so pred poletnimi sezonami oblikovali posebne občinske
komisije za pregled gostinskih obratov. Posebno pozornost so namenjali problematiki do-
bave in ustreznega hlajenja pijač . Izpostaviti velja, da so bile najvišje (dopustne) malopro-
dajne ter odkupne cene živil in nekaterih storitev (frizerske, čevljarske itd.) predpisane, saj
so imele status eksistenčnih dobrin oz. t. i. dobrin posebnega pomena. Najvišje dovoljene
prodajne cene gostinskih storitev sicer niso bile predpisane, z izjemo cene kruha. Ta je v go-
stinskih obratih za rezino črnega kruha, ki je morala tehtati najmanj dkg, znašala din.,
kos belega kruha (enake teže) pa je stal din.
V tem obdobju se je sindikalni turizem še vedno močno razvijal. Porast te oblike tu-
rizma se je na področju prehrambnega gostinstva poznala predvsem v povečanju kuhinj-
skih in restavracijskih kapacitet v počitniških domovih in hotelih. Iz poročila OLO Piran
je razvidno, da se je letno število restavracijskih sedežev najbolj povečalo v sindikalnih po-
čitniških domovih na območju občine Piran. Število sedišč se povečalo s skupno sin-
dikalnih sedišč leta na . sindikalnih sedišč leta . Ob počitniških domovih se je
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
Z namenom dviga kakovosti storitev so se tudi gostinske storitve, ki so se opravljale izven gostinskih obratov
(razne prireditve) morale opraviti pod vodstvom kvali cirane osebe (SI PAK KP , t. e. , a. e. . Dovoljenje
za gostinske storitve, Divača, . . .)
S ciljem vzpostavitve »nacionalne hladilne mreže« je bilo za področje celotne SFRJ v Beogradu ustanovljeno
posebno združenje (Udruženje tehnike hlađenja).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Obvezno hlajenje pijač, Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o izvajanju predpisov s katerimi se uvaja in določa evidenca in kontrola
cen za določene proizvode, kateri so posebnega pomena za tržišče. Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o pregledu gostišč na območju okraja Koper. Koper, . . « Podatki
so dostopni po letu oz. , po podpisu Londonskega sporazuma.
(»Letni pregled trgovine, gostinstva in turizma: – «).
Značilnosti poslovanja tedanjih prehrambnih obratov lahko povzamemo iz pregleda
inšpekcijskih zapisnikov, iz katerih je razvidno, da se je največ opomb nanašalo na: nespo-
štovanje osnovnih sanitarno-tehničnih predpisov, pomanjkljivo vodenje poslovnih knjig
ter nekvali cirano osebje (predvsem nekvali cirani vodstveni kader). Iz kasnejših dopi-
sov (iz leta ) je razvidno, da so pred poletnimi sezonami oblikovali posebne občinske
komisije za pregled gostinskih obratov. Posebno pozornost so namenjali problematiki do-
bave in ustreznega hlajenja pijač . Izpostaviti velja, da so bile najvišje (dopustne) malopro-
dajne ter odkupne cene živil in nekaterih storitev (frizerske, čevljarske itd.) predpisane, saj
so imele status eksistenčnih dobrin oz. t. i. dobrin posebnega pomena. Najvišje dovoljene
prodajne cene gostinskih storitev sicer niso bile predpisane, z izjemo cene kruha. Ta je v go-
stinskih obratih za rezino črnega kruha, ki je morala tehtati najmanj dkg, znašala din.,
kos belega kruha (enake teže) pa je stal din.
V tem obdobju se je sindikalni turizem še vedno močno razvijal. Porast te oblike tu-
rizma se je na področju prehrambnega gostinstva poznala predvsem v povečanju kuhinj-
skih in restavracijskih kapacitet v počitniških domovih in hotelih. Iz poročila OLO Piran
je razvidno, da se je letno število restavracijskih sedežev najbolj povečalo v sindikalnih po-
čitniških domovih na območju občine Piran. Število sedišč se povečalo s skupno sin-
dikalnih sedišč leta na . sindikalnih sedišč leta . Ob počitniških domovih se je
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
Z namenom dviga kakovosti storitev so se tudi gostinske storitve, ki so se opravljale izven gostinskih obratov
(razne prireditve) morale opraviti pod vodstvom kvali cirane osebe (SI PAK KP , t. e. , a. e. . Dovoljenje
za gostinske storitve, Divača, . . .)
S ciljem vzpostavitve »nacionalne hladilne mreže« je bilo za področje celotne SFRJ v Beogradu ustanovljeno
posebno združenje (Udruženje tehnike hlađenja).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Obvezno hlajenje pijač, Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o izvajanju predpisov s katerimi se uvaja in določa evidenca in kontrola
cen za določene proizvode, kateri so posebnega pomena za tržišče. Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o pregledu gostišč na območju okraja Koper. Koper, . . « Podatki
so dostopni po letu oz. , po podpisu Londonskega sporazuma.
