Page 70 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 70
ečevalo tudi število sedišč v hotelih (z . sedišč leta na . sedišč leta ) ter
gostiščih (s sedišč leta na . sedišč leta ) . Zanimiva je struktura iztržka
prehrambnega gostinstva po artiklih v obdobju – . Iztržek prikazujemo v spodnji
tabeli. Iz pregleda prometa izhaja, da je največji delež prometa predstavljala prodaja alko-
holnih pijač, iztržek hrane pa je presegal iztržek nočnin. Vzroke za to gre najverjetneje is-
kati v sindikalnih oz. socialnih cenah nastanitev v počitniških domovih. Med posamezni-
mi artikli po potrošnji izstopajo vino in pivo, črni kruh, sladoled, govedina, »sinja« riba,
mleko in jogurt.
Tabela ■ Iztržek gostinstva in turizma na Obali v obdobju – (v milijonih dinarjev).
Vrsta iztržka , (do . .)
Celotni dohodek , ,
Alkoholne pijače , ,
, ,
Žgane pijače , ,
Brezalkoholne pijače , ,
,
Hrana
Nočnine
Pomen Gostinske zbornice okraja Koper za razvoj prehrambnega gostinstva
na Obali
Pomembno vlogo pri razvoju gostinstva na Obali je imela Gostinska zbornica za okraj Ko-
per (v nadaljevanju zbornica). Upravni odbor zbornice je skrbel za reševanje vprašanj tu-
rističnega gospodarstva v celotnem koprskem okraju (tako družbenega kot zasebnega). Nje-
govo delo lahko ocenjujemo kot zelo uspešno, saj so sprejeli številne pomembne ukrepe, ki
so pomembno vplivali na razvoj gostinstva. Zbornica je izvajala desetletne plane razvoja in
investicij v širšo turistično infrastrukturo (urejanje okolja, komunalna ureditev, vplivanje
na promptno dobavo živil, izobraževanje mladih o pomenu turizma itd.). Rezultati takšne-
ga celovitega in načrtnega razvoja niso izostali. Promet tako nastanitvenega kot prehramb-
nega gostinstva se je naglo večal. Investicijski ciklusi so se izvajali z namenskimi državnimi
(t. i. zveznimi) krediti, katerih namen je bil povečanje deviznega priliva. Skladno z investi-
cijsko politiko so investirali tudi v privatna gospodinjstva (sobodajalstvo), saj je bil cilj po-
večanje turističnih kapacitet.
Ključen problem intenzivnega razvoja gostinstva pa je predstavljalo pomanjkanje
strokovnega kadra, o čemer so redno razpravljali tudi na plenumih Republiškega odbo-
ra sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije. Osebje, ki je bilo za-
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran,« .
Ibid., – .
Leta ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica za okraj Koper, znotraj katere je deloval stalni odbor za
gostinstvo in turizem, se je . . preoblikovala v Gostinsko zbornico za okraj Koper. Ta je v okviru pristojno-
sti koprskega okraja pokrivala vse tri obalne občine.
»AJ , t. e. , a. e. . Sklepi Plenuma. Bled, . in . junij .«
gostiščih (s sedišč leta na . sedišč leta ) . Zanimiva je struktura iztržka
prehrambnega gostinstva po artiklih v obdobju – . Iztržek prikazujemo v spodnji
tabeli. Iz pregleda prometa izhaja, da je največji delež prometa predstavljala prodaja alko-
holnih pijač, iztržek hrane pa je presegal iztržek nočnin. Vzroke za to gre najverjetneje is-
kati v sindikalnih oz. socialnih cenah nastanitev v počitniških domovih. Med posamezni-
mi artikli po potrošnji izstopajo vino in pivo, črni kruh, sladoled, govedina, »sinja« riba,
mleko in jogurt.
Tabela ■ Iztržek gostinstva in turizma na Obali v obdobju – (v milijonih dinarjev).
Vrsta iztržka , (do . .)
Celotni dohodek , ,
Alkoholne pijače , ,
, ,
Žgane pijače , ,
Brezalkoholne pijače , ,
,
Hrana
Nočnine
Pomen Gostinske zbornice okraja Koper za razvoj prehrambnega gostinstva
na Obali
Pomembno vlogo pri razvoju gostinstva na Obali je imela Gostinska zbornica za okraj Ko-
per (v nadaljevanju zbornica). Upravni odbor zbornice je skrbel za reševanje vprašanj tu-
rističnega gospodarstva v celotnem koprskem okraju (tako družbenega kot zasebnega). Nje-
govo delo lahko ocenjujemo kot zelo uspešno, saj so sprejeli številne pomembne ukrepe, ki
so pomembno vplivali na razvoj gostinstva. Zbornica je izvajala desetletne plane razvoja in
investicij v širšo turistično infrastrukturo (urejanje okolja, komunalna ureditev, vplivanje
na promptno dobavo živil, izobraževanje mladih o pomenu turizma itd.). Rezultati takšne-
ga celovitega in načrtnega razvoja niso izostali. Promet tako nastanitvenega kot prehramb-
nega gostinstva se je naglo večal. Investicijski ciklusi so se izvajali z namenskimi državnimi
(t. i. zveznimi) krediti, katerih namen je bil povečanje deviznega priliva. Skladno z investi-
cijsko politiko so investirali tudi v privatna gospodinjstva (sobodajalstvo), saj je bil cilj po-
večanje turističnih kapacitet.
Ključen problem intenzivnega razvoja gostinstva pa je predstavljalo pomanjkanje
strokovnega kadra, o čemer so redno razpravljali tudi na plenumih Republiškega odbo-
ra sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije. Osebje, ki je bilo za-
OLO Piran, »Kratek oris razvoja turistične dejavnosti v občini Piran,« .
Ibid., – .
Leta ustanovljena Trgovinska in gostinska zbornica za okraj Koper, znotraj katere je deloval stalni odbor za
gostinstvo in turizem, se je . . preoblikovala v Gostinsko zbornico za okraj Koper. Ta je v okviru pristojno-
sti koprskega okraja pokrivala vse tri obalne občine.
»AJ , t. e. , a. e. . Sklepi Plenuma. Bled, . in . junij .«
