Page 71 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 71
leno v gostinstvu, je sicer lahko pridobilo strokovno izobrazbo na različne načine: v go-
stinskih šolah; v vajenski šoli; s priučevanjem v praksi; v gospodinjskih šolah; v zavodih in
obratih družbene prehrane (za določene poklice). Gostinska zbornica je zato intenzivno
organizirala številna dodatna strokovna izobraževanja. Poleg organizatorja strokovnih iz-
obraževanj je zbornica nastopala tudi v vlogi štipenditorja. Štipendiste so najpogosteje
pošiljali na šolanje v gostinsko in/ali hotelsko šolo v Ljubljano. Izobraževanje gostincev
na Obali je sprva potekalo na Ekonomski šoli v Kopru (ESŠ) oz. Piranu, ki je imela pose-
ben gostinsko-turistični oddelek. Iz poročila gostinske zbornice okraja Koper je razvidno,
da so svoje štipendiste imela številna obalna turistična podjetja, predvsem pa je bilo obal-
no območje odvisno od sezonske delovne sile, saj je le-te kronično primanjkovalo. Doda-
tno so k visoki uktuaciji kadra pripomogli slabi delovni pogoji v gostinstvu, nizki osebni
prejemki, nadurno delo, pomanjkanje stanovanj, pomanjkanje usposobljenega vodstvene-
ga kadra itd. Od skupno zaposlenih v gostinstvu v okraju Koper (stanje na dan . . )
je bilo le pet oseb visoko kvali ciranih, med zaposlenimi pa so prevladovale ženske (
delavk). Motivacijo zaposlenih v gostinstvu so poizkušali dvigniti tudi z uvedbo plačila
po delovnem učinku – prometu. O izkušnjah z uvedbo novega sistema plačila po učinku v
koprskem hotelu Triglav so poročali tudi centralnemu odboru Sindikata trgovskih, gostin-
skih in turističnih delavcev Jugoslavije v Beogradu. Tovrstni sistem motivacije so formal-
no podprli tudi na VI. gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Rogaški Slatini leta , ki
ga je organiziral Sindikat trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije. Zbor je
predstavljal priložnost za predstavitev strokovnih referatov in izmenjavo izkušenj zaposle-
nih v slovenskem gostinstvu in turizmu. Eden ključnih sklepov zbora se je nanašal na nu-
jen dvig »strokovne vzgoje« zaposlenih, štipendiranje kadrov ter motivacijo mladih za go-
stinske poklice.
Zaradi velikega števila tujih gostov je nizka izobrazbena struktura zaposlenih pred-
stavljala problem predvsem v obalnih turističnih krajih. Gostinska zbornica za okraj Ko-
per je zato delovala tudi kot pomemben povezovalni člen med šolo in delodajalci. Slednje
»AJ , t. e. , a. e. . Problemi vzgoje strokovnega gostinskega osebja. Ljubljana, .«
V obdobju – je bilo organiziranih tečajev s skupno udeležbo oseb. Na zbornici so vodili evidenco
mojstrskih izpitov, vajeniški register, učne pogodbe, dnevnike tečajev za polkvali cirano osebje (SI PAK , t. e.
, a. e. , Poročilo o stanju in strokovni vzgoji gostinskega kadra).
Leta je bila v Ljubljani ustanovljena dvoletna hotelska šola, ki je imela cilj vzgajati upravne uslužbence v go-
stinskih podjetjih.
Leta je gostinska zbornica v Kopru ustanovila Gostinski šolski center Koper, ki pa se je leta zaradi neu-
streznih prostorskih kapacitet in nančnih težav preselil v Piran, kjer je šola delovala do konca maja .
Leta so uvedli postrežnino z namenom izboljšanja kakovosti strežbe, vendar le-ta ni dosegla svojega namena
(SI PAK , , ).
Leta je delež žensk zaposlenih v gostinstvu znašal kar , .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Kadri, plani, stanje in vzgoja kadrov v gostinstvu. Poročilo trgovinsko-gostinske
zbornice okraja Koper za obdobje – , Koper.«
»AJ , t. e. . Praktična iskustva sistema nagradjivanja po radnom učinku – prometu u hotelu Triglav – Koper.
Koper, .«
Pomen samoupravljanja se je kazal tudi na lokalnem nivoju, pri reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih.
Številna družbena gostinska podjetja so investirala v izgradnjo lastnih stanovanjskih kapacitet.
»AJ , t. e. . VI. GTZ Slovenije. Rogaška Slatina, . in . oktober .«
Na zbornici sta bila zaposlena referent za vzgojo kadrov in referent za razvoj gostinstva in organizacijo
stinskih šolah; v vajenski šoli; s priučevanjem v praksi; v gospodinjskih šolah; v zavodih in
obratih družbene prehrane (za določene poklice). Gostinska zbornica je zato intenzivno
organizirala številna dodatna strokovna izobraževanja. Poleg organizatorja strokovnih iz-
obraževanj je zbornica nastopala tudi v vlogi štipenditorja. Štipendiste so najpogosteje
pošiljali na šolanje v gostinsko in/ali hotelsko šolo v Ljubljano. Izobraževanje gostincev
na Obali je sprva potekalo na Ekonomski šoli v Kopru (ESŠ) oz. Piranu, ki je imela pose-
ben gostinsko-turistični oddelek. Iz poročila gostinske zbornice okraja Koper je razvidno,
da so svoje štipendiste imela številna obalna turistična podjetja, predvsem pa je bilo obal-
no območje odvisno od sezonske delovne sile, saj je le-te kronično primanjkovalo. Doda-
tno so k visoki uktuaciji kadra pripomogli slabi delovni pogoji v gostinstvu, nizki osebni
prejemki, nadurno delo, pomanjkanje stanovanj, pomanjkanje usposobljenega vodstvene-
ga kadra itd. Od skupno zaposlenih v gostinstvu v okraju Koper (stanje na dan . . )
je bilo le pet oseb visoko kvali ciranih, med zaposlenimi pa so prevladovale ženske (
delavk). Motivacijo zaposlenih v gostinstvu so poizkušali dvigniti tudi z uvedbo plačila
po delovnem učinku – prometu. O izkušnjah z uvedbo novega sistema plačila po učinku v
koprskem hotelu Triglav so poročali tudi centralnemu odboru Sindikata trgovskih, gostin-
skih in turističnih delavcev Jugoslavije v Beogradu. Tovrstni sistem motivacije so formal-
no podprli tudi na VI. gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Rogaški Slatini leta , ki
ga je organiziral Sindikat trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije. Zbor je
predstavljal priložnost za predstavitev strokovnih referatov in izmenjavo izkušenj zaposle-
nih v slovenskem gostinstvu in turizmu. Eden ključnih sklepov zbora se je nanašal na nu-
jen dvig »strokovne vzgoje« zaposlenih, štipendiranje kadrov ter motivacijo mladih za go-
stinske poklice.
Zaradi velikega števila tujih gostov je nizka izobrazbena struktura zaposlenih pred-
stavljala problem predvsem v obalnih turističnih krajih. Gostinska zbornica za okraj Ko-
per je zato delovala tudi kot pomemben povezovalni člen med šolo in delodajalci. Slednje
»AJ , t. e. , a. e. . Problemi vzgoje strokovnega gostinskega osebja. Ljubljana, .«
V obdobju – je bilo organiziranih tečajev s skupno udeležbo oseb. Na zbornici so vodili evidenco
mojstrskih izpitov, vajeniški register, učne pogodbe, dnevnike tečajev za polkvali cirano osebje (SI PAK , t. e.
, a. e. , Poročilo o stanju in strokovni vzgoji gostinskega kadra).
Leta je bila v Ljubljani ustanovljena dvoletna hotelska šola, ki je imela cilj vzgajati upravne uslužbence v go-
stinskih podjetjih.
Leta je gostinska zbornica v Kopru ustanovila Gostinski šolski center Koper, ki pa se je leta zaradi neu-
streznih prostorskih kapacitet in nančnih težav preselil v Piran, kjer je šola delovala do konca maja .
Leta so uvedli postrežnino z namenom izboljšanja kakovosti strežbe, vendar le-ta ni dosegla svojega namena
(SI PAK , , ).
Leta je delež žensk zaposlenih v gostinstvu znašal kar , .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Kadri, plani, stanje in vzgoja kadrov v gostinstvu. Poročilo trgovinsko-gostinske
zbornice okraja Koper za obdobje – , Koper.«
»AJ , t. e. . Praktična iskustva sistema nagradjivanja po radnom učinku – prometu u hotelu Triglav – Koper.
Koper, .«
Pomen samoupravljanja se je kazal tudi na lokalnem nivoju, pri reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih.
Številna družbena gostinska podjetja so investirala v izgradnjo lastnih stanovanjskih kapacitet.
»AJ , t. e. . VI. GTZ Slovenije. Rogaška Slatina, . in . oktober .«
Na zbornici sta bila zaposlena referent za vzgojo kadrov in referent za razvoj gostinstva in organizacijo
