Page 74 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 74
a tehničnim in sanitarnim predpisom, svojo ponudbo pa so osredotočala predvsem na
prodajo alkoholnih pijač. Zbornica je tako opravljala tudi nadzorno (inšpekcijsko) vlogo,
katere namen je bil dvig kakovosti gostinskih storitev.
Zbornično delovanje pa je vključevalo tudi spremljanje nančnega poslovanja posa-
meznih prehrambnih obratov (analizirali so gibanje nabavnih in prodajnih cen ) ter njiho-
vo sporočanje oddelku za gospodarstvo pri OLO Koper, kar pomeni, da so opravljali tudi
tovrstni nadzor nad obrati. Zbornica je na osnovi nančnih analiz pripravljala oceno kre-
ditne sposobnosti delovnih kolektivov in planirala gostinski razvoj okraja. Kot primer
nevestnega poslovanja se omenjata gostišči »Pri ribiču« v Izoli, ki je poslovalo negativno
zaradi osebnega okoriščanja zaposlenih, ter gostišče »Tri vdove«, ki je bilo eno izmed naj-
dražjih gostišč na Obali, poznano predvsem med tujci in po ribjih specialitetah.
Zbornica je gostincem tudi svetovala glede ponudbe hrane in pijače. Tako so npr.
obratom, ki so imeli veliko število tranzitnih gostov, priporočali ponudbo jedi, ki so pri-
merne za ta segment gostov (jedi, ki se lahko uživajo stoje). Kot primer takšne ponudbe so
navedeni mali narezki, hrenovke in kranjske klobase ter tople enolončnice. Gostincem so
svetovali, naj postavijo vitrine nad točilnimi mizami, kot je bilo to že urejeno v delikatesnih
trgovinah. Priporočila gostilničarjem so se nanašala predvsem na ponudbo domačih speci-
alitet, ki jih obrati družbene prehrane sicer niso nudili (s tem naj bi predvsem obogatili go-
stinsko ponudbo kraja). Glede na strokovne ocene zbornice naj bi si predvsem tujci želeli
poizkusiti »domačo« hrano. Zbornica je torej delovala tudi v vlogi nekakšnega svetovalca
za gastronomijo in management prehrambnih obratov.
Razvoj prehrambnega gostinstva po . plenumu Centralnega komiteja zveze
komunistov Jugoslavije (CK ZKJ)
Turizmu in posledično prehrambnemu gostinstvu je bil večji pomen pripisan predvsem po
zasedanju . plenuma CK ZKJ leta , ko je politična oblast določila pomen turizma v
nadaljnjem družbeno-političnem razvoju države. V sistemu dela turističnih družbenih or-
ganizacij so tako nastale številne spremembe. Ustanovljena je bila Gospodarska zborni-
ca SRS, v sklopu katere je deloval tudi Svet za turizem in gostinstvo, na občinskih nivojih
pa so bile ustanovljene občinske turistične organizacije in samostojna strokovna združen-
ja. V Kopru je tako od leta do leta delovalo Poslovno združenje gostinskih in tu-
rističnih podjetij »TAP« Koper. V tem pogledu so se pojavile tudi prve težnje po poslov-
nem povezovanju in sodelovanju okrajev Reka, Pula in Koper. Skupno sodelovanje širšega
istrskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva naj bi se nanašalo predvsem na:
Občutno je bilo pomanjkanje hladilnikov in sodobnejše gostinske opreme, ponudba hrane je bila zelo omejena.
Posebej je kot problematično izpostavljeno oblikovanje cen brez predhodnih kalkulacij.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo gostinske zbornice oddelku za gospodarstvo pri OLO Koper o gibanju
cen v okraju. . . , Koper.«
Zaradi prevelike zadolženosti je imelo gostinstvo občine Koper v šestdesetih letih dvakrat več obveznosti kot
sredstev (»SI PAK , t. e. , a. e. . Demoklejev meč nad gostinci. Investicije v gostinstvu in turizmu v druž-
benih gospodarskih organizacijah in zasebnem sektorju, – , Koper.«)
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o stanju v gostinstvu Gostinske zbornice Koper. , Koper.«
Zakonsko podlago je predstavljal Zakon o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Ur. L. FLRJ
št. / ).
TAP lahko smatramo za predhodnika TOP–a.
prodajo alkoholnih pijač. Zbornica je tako opravljala tudi nadzorno (inšpekcijsko) vlogo,
katere namen je bil dvig kakovosti gostinskih storitev.
Zbornično delovanje pa je vključevalo tudi spremljanje nančnega poslovanja posa-
meznih prehrambnih obratov (analizirali so gibanje nabavnih in prodajnih cen ) ter njiho-
vo sporočanje oddelku za gospodarstvo pri OLO Koper, kar pomeni, da so opravljali tudi
tovrstni nadzor nad obrati. Zbornica je na osnovi nančnih analiz pripravljala oceno kre-
ditne sposobnosti delovnih kolektivov in planirala gostinski razvoj okraja. Kot primer
nevestnega poslovanja se omenjata gostišči »Pri ribiču« v Izoli, ki je poslovalo negativno
zaradi osebnega okoriščanja zaposlenih, ter gostišče »Tri vdove«, ki je bilo eno izmed naj-
dražjih gostišč na Obali, poznano predvsem med tujci in po ribjih specialitetah.
Zbornica je gostincem tudi svetovala glede ponudbe hrane in pijače. Tako so npr.
obratom, ki so imeli veliko število tranzitnih gostov, priporočali ponudbo jedi, ki so pri-
merne za ta segment gostov (jedi, ki se lahko uživajo stoje). Kot primer takšne ponudbe so
navedeni mali narezki, hrenovke in kranjske klobase ter tople enolončnice. Gostincem so
svetovali, naj postavijo vitrine nad točilnimi mizami, kot je bilo to že urejeno v delikatesnih
trgovinah. Priporočila gostilničarjem so se nanašala predvsem na ponudbo domačih speci-
alitet, ki jih obrati družbene prehrane sicer niso nudili (s tem naj bi predvsem obogatili go-
stinsko ponudbo kraja). Glede na strokovne ocene zbornice naj bi si predvsem tujci želeli
poizkusiti »domačo« hrano. Zbornica je torej delovala tudi v vlogi nekakšnega svetovalca
za gastronomijo in management prehrambnih obratov.
Razvoj prehrambnega gostinstva po . plenumu Centralnega komiteja zveze
komunistov Jugoslavije (CK ZKJ)
Turizmu in posledično prehrambnemu gostinstvu je bil večji pomen pripisan predvsem po
zasedanju . plenuma CK ZKJ leta , ko je politična oblast določila pomen turizma v
nadaljnjem družbeno-političnem razvoju države. V sistemu dela turističnih družbenih or-
ganizacij so tako nastale številne spremembe. Ustanovljena je bila Gospodarska zborni-
ca SRS, v sklopu katere je deloval tudi Svet za turizem in gostinstvo, na občinskih nivojih
pa so bile ustanovljene občinske turistične organizacije in samostojna strokovna združen-
ja. V Kopru je tako od leta do leta delovalo Poslovno združenje gostinskih in tu-
rističnih podjetij »TAP« Koper. V tem pogledu so se pojavile tudi prve težnje po poslov-
nem povezovanju in sodelovanju okrajev Reka, Pula in Koper. Skupno sodelovanje širšega
istrskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva naj bi se nanašalo predvsem na:
Občutno je bilo pomanjkanje hladilnikov in sodobnejše gostinske opreme, ponudba hrane je bila zelo omejena.
Posebej je kot problematično izpostavljeno oblikovanje cen brez predhodnih kalkulacij.
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo gostinske zbornice oddelku za gospodarstvo pri OLO Koper o gibanju
cen v okraju. . . , Koper.«
Zaradi prevelike zadolženosti je imelo gostinstvo občine Koper v šestdesetih letih dvakrat več obveznosti kot
sredstev (»SI PAK , t. e. , a. e. . Demoklejev meč nad gostinci. Investicije v gostinstvu in turizmu v druž-
benih gospodarskih organizacijah in zasebnem sektorju, – , Koper.«)
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o stanju v gostinstvu Gostinske zbornice Koper. , Koper.«
Zakonsko podlago je predstavljal Zakon o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu (Ur. L. FLRJ
št. / ).
TAP lahko smatramo za predhodnika TOP–a.
