Page 79 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 79
je razvidno, da se je Zveza zaradi incidenta, ki se je sicer zgodil v zasebni gostilni, pisno
opravičila, zadevo pa so obravnavali skrajno resno in pri tem urgirali ne zgolj pri dotičnem
gostincu, temveč tudi na občinskem in celo republiškem nivoju. Prehrambno gostinstvo
je nedvomno imelo pomembno družbeno-politično in gospodarsko vlogo. O pomenu go-
stinstva priča tudi udeležba preko . gostincev na . gostinsko-turističnem zboru Slo-
venije, ki je leta potekal v Portorožu. Zbora se je udeležila tudi sindikalna delegacija
gostincev iz Piemonta (Italija), o dogodku pa so obsežno poročali tudi tuji mediji.
Razvoj prehrambnega gostinstva v sedemdesetih
in osemdesetih letih
V sedemdesetih letih turizem in prehrambno gostinstvo beležita intenziven razvojni cikel.
V tem obdobju je bila na Obali zgrajena večina infrastrukturnih objektov (hotelov, resta-
vracij), ki so bili (tudi v segmentu gastronomije) prilagojeni zahtevam zahodnoevropskih
turistov. Zaradi intenzivnega turističnega razvoja so se na Obali hitro razvijale storitve-
ne dejavnosti, kar se je odražalo tudi v porastu števila prehrambnih obratov (glej Sliko ).
Podroben pregled lastništva nad obrati po občinah nam razkrije, da so leta v občinah
Piran in Izola prevladovali družbeni obrati, medtem ko je bila v občini Koper velika veči-
na obratov zasebnih. Družbeni razvoj gostinstva je bil torej primarno usmerjen v gostinski
razvoj Portoroža in Izole. Pri tem pa je posebej zanimiv skupen pregled števila sedišč v pre-
hrambnih obratih na Obali. Le-ta nam razkrije, da so leta prehrambni obrati v zaseb-
nem sektorju, glede na število sedišč ( sedišč), bistveno presegali število sedišč v obra-
tih družbenega sektorja ( sedišč). Pregled iztržka hrane in pijače nam pokaže, da je bil
kljub manjšemu številu sedišč le-ta bistveno večji v družbenih gostinskih obratih. Morebi-
tne vzroke za to gre iskati tudi oz. predvsem v načrtnem upravljanju družbenih gostinskih
obratov ter metodologiji obdelave podatkov, saj ni povsem jasno, ali je med hrano in pijačo
šteta tudi penzionska potrošnja v (družbenih) hotelih.
Intenziven turistični razvojni cikel se je odražal tudi v porastu števila zaposlenih v go-
stinstvu. Številna gostinska podjetja (tudi zasebna) so zaposlovala delovno silo iz drugih ju-
goslovanskih republik. Iz poročil Obalne turistične zveze Koper je razvidno, da je leta
kar zasebnih gostišč na Obali zaposlovalo delavce iz drugih republik SFRJ. Samou-
pravljanje družbenih gostinskih podjetij je bilo razvidno tudi v močni kadrovski funkciji
podjetij. Skladno s samoupravno politiko so bila analitično razporejena in ovrednotena po-
samezna delovna mesta v gostinstvu (tako nastanitvenem kot prehrambnem), ki so jih na
osnovi samoupravnega sporazuma v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela
(v nadaljevanju TOZD) določale posebne interne komisije. Sistematizacija delovnih mest
je služila razporejanju dohodka in delitvi sredstev. Iz zapisnika TOZD–a hotelov Palace je
Na izredni sestanke so bili vabljeni predsednik S. O. Piran, predsednik Sveta za blagovni promet in turizem pri S.
O. Piran, predsednik strokovnega odbora za gostinstvo in turizem pri GZ SRS, predsednik TD Portorož, dopis
pa je bil poslan v vednost tudi Turistični zvezi SRS.
»SI PAK KP , t. e. , članek iz Časopisa La voce del popolo, objavljen . . .«
Jeršič Matjaž v Orožen Adamič, ur., Primorje.
Marta Gosar et al., Slovenska obala v številkah. » -« . Občine Izola, Koper in Piran ( Koper: Obalni svet, ), .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , dopisi Obalne turistične zveze Koper za leto .«
opravičila, zadevo pa so obravnavali skrajno resno in pri tem urgirali ne zgolj pri dotičnem
gostincu, temveč tudi na občinskem in celo republiškem nivoju. Prehrambno gostinstvo
je nedvomno imelo pomembno družbeno-politično in gospodarsko vlogo. O pomenu go-
stinstva priča tudi udeležba preko . gostincev na . gostinsko-turističnem zboru Slo-
venije, ki je leta potekal v Portorožu. Zbora se je udeležila tudi sindikalna delegacija
gostincev iz Piemonta (Italija), o dogodku pa so obsežno poročali tudi tuji mediji.
Razvoj prehrambnega gostinstva v sedemdesetih
in osemdesetih letih
V sedemdesetih letih turizem in prehrambno gostinstvo beležita intenziven razvojni cikel.
V tem obdobju je bila na Obali zgrajena večina infrastrukturnih objektov (hotelov, resta-
vracij), ki so bili (tudi v segmentu gastronomije) prilagojeni zahtevam zahodnoevropskih
turistov. Zaradi intenzivnega turističnega razvoja so se na Obali hitro razvijale storitve-
ne dejavnosti, kar se je odražalo tudi v porastu števila prehrambnih obratov (glej Sliko ).
Podroben pregled lastništva nad obrati po občinah nam razkrije, da so leta v občinah
Piran in Izola prevladovali družbeni obrati, medtem ko je bila v občini Koper velika veči-
na obratov zasebnih. Družbeni razvoj gostinstva je bil torej primarno usmerjen v gostinski
razvoj Portoroža in Izole. Pri tem pa je posebej zanimiv skupen pregled števila sedišč v pre-
hrambnih obratih na Obali. Le-ta nam razkrije, da so leta prehrambni obrati v zaseb-
nem sektorju, glede na število sedišč ( sedišč), bistveno presegali število sedišč v obra-
tih družbenega sektorja ( sedišč). Pregled iztržka hrane in pijače nam pokaže, da je bil
kljub manjšemu številu sedišč le-ta bistveno večji v družbenih gostinskih obratih. Morebi-
tne vzroke za to gre iskati tudi oz. predvsem v načrtnem upravljanju družbenih gostinskih
obratov ter metodologiji obdelave podatkov, saj ni povsem jasno, ali je med hrano in pijačo
šteta tudi penzionska potrošnja v (družbenih) hotelih.
Intenziven turistični razvojni cikel se je odražal tudi v porastu števila zaposlenih v go-
stinstvu. Številna gostinska podjetja (tudi zasebna) so zaposlovala delovno silo iz drugih ju-
goslovanskih republik. Iz poročil Obalne turistične zveze Koper je razvidno, da je leta
kar zasebnih gostišč na Obali zaposlovalo delavce iz drugih republik SFRJ. Samou-
pravljanje družbenih gostinskih podjetij je bilo razvidno tudi v močni kadrovski funkciji
podjetij. Skladno s samoupravno politiko so bila analitično razporejena in ovrednotena po-
samezna delovna mesta v gostinstvu (tako nastanitvenem kot prehrambnem), ki so jih na
osnovi samoupravnega sporazuma v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela
(v nadaljevanju TOZD) določale posebne interne komisije. Sistematizacija delovnih mest
je služila razporejanju dohodka in delitvi sredstev. Iz zapisnika TOZD–a hotelov Palace je
Na izredni sestanke so bili vabljeni predsednik S. O. Piran, predsednik Sveta za blagovni promet in turizem pri S.
O. Piran, predsednik strokovnega odbora za gostinstvo in turizem pri GZ SRS, predsednik TD Portorož, dopis
pa je bil poslan v vednost tudi Turistični zvezi SRS.
»SI PAK KP , t. e. , članek iz Časopisa La voce del popolo, objavljen . . .«
Jeršič Matjaž v Orožen Adamič, ur., Primorje.
Marta Gosar et al., Slovenska obala v številkah. » -« . Občine Izola, Koper in Piran ( Koper: Obalni svet, ), .
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , dopisi Obalne turistične zveze Koper za leto .«
