Page 77 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 77
nosti gostinskega kadra. Načrtni razvoj gostinstva je tako dobival vse večji družbe-
no-gospodarski pomen. V spodnji tabeli prikazujemo število sedišč v prehrambnih gos-
tinskih obratih na Obali med letoma in . Po podatkih Obalne turistične zveze
je skupno število sedišč v tem času sicer upadlo, vendar pa nam podroben pregled števila
sedišč glede na obliko lastništva pokaže, da je bilo leta kar , ( ) vseh sedišč
v družbenih obratih in bistveno manj, le , ( ), sedišč v zasebnih obratih. Iz po-
datkov za leto pa je razvidno ravno obratno, saj je bilo kar , ( ) vseh sedišč
v zasebnih obratih in le , ( ) sedišč v družbenih obratih. Trend razvoja je šel torej
v smeri zmanjševanja števila sedišč v družbenih obratih. Pregled števila prehrambnih gos-
tinskih obratov v obalnih (klimatično-primorskih) krajih v obdobju od leta do leta
prikazujemo na spodnji sliki.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
Kljub prevladujočemu zasebnemu sektorju pa je bil le-ta močno povezan z različnimi
formalnimi in neformalnimi državnimi organizacijami, ki so delovale na področju gostin-
stva in turizma. Primer organiziranih (skupnih) promocijskih aktivnosti je viden iz zložen-
ke »Turistične informacije«, ki jo je izdal piranski občinski Zavod za pospeševanje turizma
leta . Poleg celovitega opisa ponudbe kraja so v zloženki popisani tudi vsi prehrambni
gostinski obrati na območju občine Piran, ki so v centrih Portoroža in Pirana celo kartira-
ni. Slednje je posebej zanimivo zato, ker je natančne podatke o številu delujočih prehramb-
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Koper v prvih devetih mesecih
leta . Koper, .«
V strukturi gospodarstva občine Piran l. sta gostinstvo in turizem, po ustvarjenem prihodku, zasedala .
mesto, za pomorskim prometom (Splošna plovba) (SI PAK KP , t. e. , a. e. ).
Zaradi razlik v metodologiji se v nekaterih evidencah pojavlja štetje prehrambnih obratov, v drugih pa sedišč.
»SI PAK KP , t. e. , ae. , Statistične informacije Zavoda za statistiko okraja Koper .«
Predlogi gospodarske zbornice okraja Koper za povečanje števila zasebnih obratov so se nanašali na: stimula-
tivno davčno politiko, možnosti ugodnejše nabave opreme, dovoljenje za zaposlitev tuje delovne sile, poenosta-
vljeno knjigovodstvo, boljši dostop do surovin (»SI PAK , t. e. , a. e. , Analiza zasebnega gostinstva ,
Koper.«).
»SI PAK KP , t. e. , ae. , Nastanitvene in sedežne zmogljivosti v letu v občinah Koper, Izola in Piran.«
Statistika vse prehrambne gostinske obrate imenuje gostišča in jih deli na posamezne vrste. Med različne vrste
gostišč so uvrščena tudi gostišča v nastanitvenih obratih.
Koper, Izola, Piran, Portorož, Izola, Ankaran, Fiesa, Strunjan, Valdoltra.
Leta , po propadu OLO Koper, je bila spremenjena metodologija vodenja št. prehrambnih gostinskih obratov.
no-gospodarski pomen. V spodnji tabeli prikazujemo število sedišč v prehrambnih gos-
tinskih obratih na Obali med letoma in . Po podatkih Obalne turistične zveze
je skupno število sedišč v tem času sicer upadlo, vendar pa nam podroben pregled števila
sedišč glede na obliko lastništva pokaže, da je bilo leta kar , ( ) vseh sedišč
v družbenih obratih in bistveno manj, le , ( ), sedišč v zasebnih obratih. Iz po-
datkov za leto pa je razvidno ravno obratno, saj je bilo kar , ( ) vseh sedišč
v zasebnih obratih in le , ( ) sedišč v družbenih obratih. Trend razvoja je šel torej
v smeri zmanjševanja števila sedišč v družbenih obratih. Pregled števila prehrambnih gos-
tinskih obratov v obalnih (klimatično-primorskih) krajih v obdobju od leta do leta
prikazujemo na spodnji sliki.
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
Kljub prevladujočemu zasebnemu sektorju pa je bil le-ta močno povezan z različnimi
formalnimi in neformalnimi državnimi organizacijami, ki so delovale na področju gostin-
stva in turizma. Primer organiziranih (skupnih) promocijskih aktivnosti je viden iz zložen-
ke »Turistične informacije«, ki jo je izdal piranski občinski Zavod za pospeševanje turizma
leta . Poleg celovitega opisa ponudbe kraja so v zloženki popisani tudi vsi prehrambni
gostinski obrati na območju občine Piran, ki so v centrih Portoroža in Pirana celo kartira-
ni. Slednje je posebej zanimivo zato, ker je natančne podatke o številu delujočih prehramb-
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o izvajanju družbenega plana občine Koper v prvih devetih mesecih
leta . Koper, .«
V strukturi gospodarstva občine Piran l. sta gostinstvo in turizem, po ustvarjenem prihodku, zasedala .
mesto, za pomorskim prometom (Splošna plovba) (SI PAK KP , t. e. , a. e. ).
Zaradi razlik v metodologiji se v nekaterih evidencah pojavlja štetje prehrambnih obratov, v drugih pa sedišč.
»SI PAK KP , t. e. , ae. , Statistične informacije Zavoda za statistiko okraja Koper .«
Predlogi gospodarske zbornice okraja Koper za povečanje števila zasebnih obratov so se nanašali na: stimula-
tivno davčno politiko, možnosti ugodnejše nabave opreme, dovoljenje za zaposlitev tuje delovne sile, poenosta-
vljeno knjigovodstvo, boljši dostop do surovin (»SI PAK , t. e. , a. e. , Analiza zasebnega gostinstva ,
Koper.«).
»SI PAK KP , t. e. , ae. , Nastanitvene in sedežne zmogljivosti v letu v občinah Koper, Izola in Piran.«
Statistika vse prehrambne gostinske obrate imenuje gostišča in jih deli na posamezne vrste. Med različne vrste
gostišč so uvrščena tudi gostišča v nastanitvenih obratih.
Koper, Izola, Piran, Portorož, Izola, Ankaran, Fiesa, Strunjan, Valdoltra.
Leta , po propadu OLO Koper, je bila spremenjena metodologija vodenja št. prehrambnih gostinskih obratov.
