Page 80 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 80
vidno, da so bili pri vrednotenju delovnih mest v prehrambnem gostinstvu upoštevani
sledeči kriteriji: strokovno znanje, odgovornost, napori pri delu ter delovni pogoji.
Na osnovi politike družbene kontrole cen v SRS je v tem obdobju najvišje dovoljene,
t. i. maksimirane cene za nekatere proizvode in storitve potrjevala skupščina posamezne
občine oz. občinski svet za gospodarstvo. Odredba o višini cen se je nanašala na vse ude-
ležence v prometu blaga in storitev. Slednja se sicer ni neposredno nanašala na oblikova-
nje končnih (prodajnih) cen v prehrambnih gostinskih obratih, določala pa je maloprodaj-
ne oz. nabavne cene nekaterih osnovnih živil, kot so npr. mleko, osnovne vrste kruha, meso
itd. Skladno z omenjeno odredbo so morali gostinci vse spremembe prodajnih cen javljati
v centralno evidenco pristojnemu organu za cene, ki je deloval v sklopu občinskega oddel-
ka za gospodarstvo, le-te pa so lahko uporabljali šele po evidentiranju v uradnih evidencah.
Sedemdeseta leta so z vidika razvoja prehrambnega gostinstva zanimiva tudi zato, ker
se v tem obdobju ponovno pojavijo težnje po poslovnem združevanju gostinskih podjetij.
Razlog za združevanje je bil predvsem v doseganju večje konkurenčnosti na mednarodnih
trgih. Zanimivo je, da so se pobudniki pri tem sklicevali predvsem na primere dobrih praks
iz tujine. Leta je bilo tako ustanovljeno Turistično hotelsko podjetje Portorož (v na-
daljevanju THP), ki je združevalo gostinska, kongresno-prireditvena in igralniška podje-
tja v občini Piran. Z vidika razvoja gastronomije je THP pomembno zato, ker predstavlja
predhodnika Turistične organizacije Portorož (v nadaljevanju TOP), ki je nastala leta
in je močno zaznamovala razvoj prehrambnega gostinstva na Obali (o tem več v nadalje-
vanju).
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je slovenska oblast do turizma pričela obna-
šati relativno mačehovsko. Slednje se je kazalo predvsem v pomanjkanju planskih usmeri-
tev, kar je kazalo na prve znake političnih trenj v Jugoslaviji. Kljub pomanjkanju politične-
ga angažmaja pa sta zaradi velikega deviznega primanjkljaja v drugi polovici osemdesetih
let turizem in posledično prehrambno gostinstvo prestavljala pomemben vir deviz. Na
Obali so se pričele uveljavljati težnje za ponovno oživitev portoroškega zdraviliškega turiz-
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, vabilo komisije za delitev dohodka TOZD Palace, Portorož, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve,
Portorož, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , dopisi Obalne turistične zveze Koper za leto .«
Repe v Rozman in Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji, .
sledeči kriteriji: strokovno znanje, odgovornost, napori pri delu ter delovni pogoji.
Na osnovi politike družbene kontrole cen v SRS je v tem obdobju najvišje dovoljene,
t. i. maksimirane cene za nekatere proizvode in storitve potrjevala skupščina posamezne
občine oz. občinski svet za gospodarstvo. Odredba o višini cen se je nanašala na vse ude-
ležence v prometu blaga in storitev. Slednja se sicer ni neposredno nanašala na oblikova-
nje končnih (prodajnih) cen v prehrambnih gostinskih obratih, določala pa je maloprodaj-
ne oz. nabavne cene nekaterih osnovnih živil, kot so npr. mleko, osnovne vrste kruha, meso
itd. Skladno z omenjeno odredbo so morali gostinci vse spremembe prodajnih cen javljati
v centralno evidenco pristojnemu organu za cene, ki je deloval v sklopu občinskega oddel-
ka za gospodarstvo, le-te pa so lahko uporabljali šele po evidentiranju v uradnih evidencah.
Sedemdeseta leta so z vidika razvoja prehrambnega gostinstva zanimiva tudi zato, ker
se v tem obdobju ponovno pojavijo težnje po poslovnem združevanju gostinskih podjetij.
Razlog za združevanje je bil predvsem v doseganju večje konkurenčnosti na mednarodnih
trgih. Zanimivo je, da so se pobudniki pri tem sklicevali predvsem na primere dobrih praks
iz tujine. Leta je bilo tako ustanovljeno Turistično hotelsko podjetje Portorož (v na-
daljevanju THP), ki je združevalo gostinska, kongresno-prireditvena in igralniška podje-
tja v občini Piran. Z vidika razvoja gastronomije je THP pomembno zato, ker predstavlja
predhodnika Turistične organizacije Portorož (v nadaljevanju TOP), ki je nastala leta
in je močno zaznamovala razvoj prehrambnega gostinstva na Obali (o tem več v nadalje-
vanju).
Slika ■ Število prehrambnih gostinskih obratov v obdobju – .
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je slovenska oblast do turizma pričela obna-
šati relativno mačehovsko. Slednje se je kazalo predvsem v pomanjkanju planskih usmeri-
tev, kar je kazalo na prve znake političnih trenj v Jugoslaviji. Kljub pomanjkanju politične-
ga angažmaja pa sta zaradi velikega deviznega primanjkljaja v drugi polovici osemdesetih
let turizem in posledično prehrambno gostinstvo prestavljala pomemben vir deviz. Na
Obali so se pričele uveljavljati težnje za ponovno oživitev portoroškega zdraviliškega turiz-
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, vabilo komisije za delitev dohodka TOZD Palace, Portorož, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. A, odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve,
Portorož, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , dopisi Obalne turistične zveze Koper za leto .«
Repe v Rozman in Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji, .
