Page 18 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 18
kategorizacija nastanitvenih obratov
Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo pred-
pisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
– 11. člen: Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski
obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvr-
ščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajal-
cih in na kmetijah z nastanitvijo.
Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka
2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti
vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in katego-
rijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.
Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oz. oznako ka-
tegorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje.
Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjeva-
nje kakovosti storitev.«
Na podlagi 10. člena Zakona o gostinstvu je minister, pristojen za gostinstvo (mi-
nister za gospodarstvo), oblikoval še dva pravilnika – Pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih in o minimalnem obsegu storitev (Ur. l. št. 21/2014) in Pravilnik o kategorizaci-
ji nastanitvenih obratov (Ur. l. št. 63/2008). Slednja podrobneje razčlenjujeta postopek ka-
tegorizacije in minimalne zahteve za nastanitvene obrate, kar bomo podrobneje predstavi-
li kasneje.
Vrste sistemov kategorizacije
V vsaki državi zaradi kulturnih, ekonomskih ali nacionalnih tradicij obstaja specifičen sis-
tem kategorizacije, kar dejansko onemogoča implementacijo poenotenega sistema katego-
rizacije za cel svet (The European Consumer Centres’ Network – ECC-net, 2009). Temu
pritrjujejo tudi Cooper et al. (2005). Minazzi (2010) opozarja, da se v takšni kompleksni si-
tuaciji dogaja to, da ima določen hotel v isti državi, npr. Ritz Carlton, po enem sistemu ka-
tegorizacije 5 zvezdic, po drugem z istimi opremnimi značilnostmi pa le 4 zvezdice.
Šuligoj (2009) povzema študijo UNWTO iz leta 1989 in pravi, da imamo dve vrsti
sistemov kategorizacije:
– formalne (državne), ki so pod okriljem nacionalnih turističnih administracij (vlad) in
so lahko zakonsko obvezni ali pa tudi ne, in
– prostovoljne (komercialne, zasebne), za katere skrbijo podjetja ali prostovoljne zveze
in so navadno enostavnejši od državnih.
Glavne razlike med sistemi kategorizacije so v (Šuligoj, 2009, 51; WTO in IH & RA,
2004):
– grafičnih simbolih (zvezdice, diamanti ali drugi simboli),
– (ne)obveznosti kategorizacije nastanitvenih objektov v povezavi s pravno urejenostjo
področja;
– namenu kategorizacije (višanje kakovosti, prilagoditev obdavčitve ipd.);
– podobnosti, primerljivosti in povezavah z drugimi sistemi, organi, ki so vpleteni v ka-
tegorizacijo (država, nacionalne turistične organizacije, privatni izvedenci);
18
Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo pred-
pisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.
– 11. člen: Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski
obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvr-
ščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajal-
cih in na kmetijah z nastanitvijo.
Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka
2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti
vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in katego-
rijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.
Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oz. oznako ka-
tegorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje.
Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjeva-
nje kakovosti storitev.«
Na podlagi 10. člena Zakona o gostinstvu je minister, pristojen za gostinstvo (mi-
nister za gospodarstvo), oblikoval še dva pravilnika – Pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih in o minimalnem obsegu storitev (Ur. l. št. 21/2014) in Pravilnik o kategorizaci-
ji nastanitvenih obratov (Ur. l. št. 63/2008). Slednja podrobneje razčlenjujeta postopek ka-
tegorizacije in minimalne zahteve za nastanitvene obrate, kar bomo podrobneje predstavi-
li kasneje.
Vrste sistemov kategorizacije
V vsaki državi zaradi kulturnih, ekonomskih ali nacionalnih tradicij obstaja specifičen sis-
tem kategorizacije, kar dejansko onemogoča implementacijo poenotenega sistema katego-
rizacije za cel svet (The European Consumer Centres’ Network – ECC-net, 2009). Temu
pritrjujejo tudi Cooper et al. (2005). Minazzi (2010) opozarja, da se v takšni kompleksni si-
tuaciji dogaja to, da ima določen hotel v isti državi, npr. Ritz Carlton, po enem sistemu ka-
tegorizacije 5 zvezdic, po drugem z istimi opremnimi značilnostmi pa le 4 zvezdice.
Šuligoj (2009) povzema študijo UNWTO iz leta 1989 in pravi, da imamo dve vrsti
sistemov kategorizacije:
– formalne (državne), ki so pod okriljem nacionalnih turističnih administracij (vlad) in
so lahko zakonsko obvezni ali pa tudi ne, in
– prostovoljne (komercialne, zasebne), za katere skrbijo podjetja ali prostovoljne zveze
in so navadno enostavnejši od državnih.
Glavne razlike med sistemi kategorizacije so v (Šuligoj, 2009, 51; WTO in IH & RA,
2004):
– grafičnih simbolih (zvezdice, diamanti ali drugi simboli),
– (ne)obveznosti kategorizacije nastanitvenih objektov v povezavi s pravno urejenostjo
področja;
– namenu kategorizacije (višanje kakovosti, prilagoditev obdavčitve ipd.);
– podobnosti, primerljivosti in povezavah z drugimi sistemi, organi, ki so vpleteni v ka-
tegorizacijo (država, nacionalne turistične organizacije, privatni izvedenci);
18
