Page 19 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 19
kategorizacija nastanitvenih obratov
– ravni (nacionalna, regionalna/lokalna ali zgolj privatna oz. kombinacije teh);
– kontroli in verifikaciji (državni, lokalni, branžni ali neodvisni inšpektorji) in
– časovni veljavnosti kategorije (od enega do pet let).
Callan (1994) pravi, da nekatera hotelska podjetja nasprotujejo obveznim sistemom
kategorizacije, s pojasnilom, da so le-ti preveč togi in birokratski. Res je tudi, da si gosti že-
lijo zaščito, ki jo zagotavlja državni obvezni sistem. Sistemi kategorizacije se delijo na tiste,
ki vsebujejo samo objektivne kriterije, in tiste, ki imajo tako objektivne kot subjektivne kri-
terije. UNWTO (2015) navaja sisteme glede na 5 različnih pristopov, ki jih podrobneje po-
jasnjujemo spodaj. Znotraj vsakega pristopa je sistem kategorizacije lahko obvezen ali pro-
stovoljen na različne načine (UNWTO, 2015, 10).
Tradicionalni sistemi kategorizacije so sestavljeni iz obveznih objektivnih kriteri-
jev, včasih v kombinaciji z izbirnimi kriteriji. Izpolnjevanje kriterijev preverjajo ocenjeval-
ci ali inšpektorji. Nadzor izpolnjevanja kriterijev na terenu izvajajo kvalificirani ocenjeval-
ci. Nemčija, Indija in tudi Slovenija so med državami, ki uporabljajo tradicionalni sistem
(UNWTO, 2015, 10).
Sistemi kategorizacije z ISO-certificiranimi inšpektorji: francoski sistem kategoriza-
cije je sestavljen samo iz obveznih kriterijev in je v tem smislu zelo podoben tradiconalne-
mu sistemu. Nadzori so izvedeni s strani akreditiranih neodvisnih inšpektorjev (angl. acc-
redited third party inspection bodies). Druge države Francijo počasi dohitevajo zaradi višjih
kvalifikacij, ki jih potrebujejo inšpektorji/revizorji, saj se zahteva, da certificiran organ iz-
vede trening inšpektorjev (UNWTO, 2015, 10).
Sistem kategorizacije, ki vključuje zagotavljanje kakovosti: ta sistem je sestavljen iz
dveh elementov – objektivnih kriterijev in evalvacije kakovostnega izvajanja nekaterih od
teh kriterijev. Ni nujno, da je hotel nagrajen za količino ponudbe, bolj za kakovost ponu-
jenih storitev. Kontrola se izvaja s pomočjo svetovalcev (ocenjevalcev), ki svetujejo hotelir-
jem, kako izboljšati svojo ponudbo. Škotska, Irska in Avstralija so med državami, ki vklju-
čujejo element kakovosti v svoj sistem kategorizacije (UNWTO, 2015, 11).
Sistemi kategorizacije, ki vključujejo ocene gostov: glavni poudarek teh sistemov je
vključitev ocene gostov poleg obveznih elementov. Vse kriterije v hotelih nadzirajo inšpek-
torji. Tak sistem že dalj časa pozna Norveška, Abu Dabi je oceno gostov v svoj sistem vklju-
čil nedavno (UNWTO, 2015, 11).
Sistem kategorizacije, ki temelji na zaupanju: tak sistem na primer uporabljajo na Slo-
vaškem in je sestavljen iz kriterijev, katerih izpolnjevanje hotelirji ovrednotijo sami, brez
kakršne koli kontrole in nadzora (UNWTO, 2015, 11).
The European Consumer Center network, ECC-net (2009), razvršča evropske države
na tri kategorije, glede na to, kakšen sistem kategorizacije hotelov so sprejele:
– skupina držav, ki nima sistema kategorizacije – nordijske države. V teh državah se na-
sprotovanje sistemu kategorizacije opravičuje z razlogom, da je svoboda izbire na trgu
v neskladju s katero koli obliko intervencije ali kontrole;
– druge države, ki nimajo formalnega sistema kategorizacije, a imajo prostovoljnega. V
Angliji sta dve avtomobilski združenji (Automobile Association in Royal Automobi-
le Club) vpeljali zvezdični sistem kategorizacije. V nekaterih državah hotelirji preko
19
– ravni (nacionalna, regionalna/lokalna ali zgolj privatna oz. kombinacije teh);
– kontroli in verifikaciji (državni, lokalni, branžni ali neodvisni inšpektorji) in
– časovni veljavnosti kategorije (od enega do pet let).
Callan (1994) pravi, da nekatera hotelska podjetja nasprotujejo obveznim sistemom
kategorizacije, s pojasnilom, da so le-ti preveč togi in birokratski. Res je tudi, da si gosti že-
lijo zaščito, ki jo zagotavlja državni obvezni sistem. Sistemi kategorizacije se delijo na tiste,
ki vsebujejo samo objektivne kriterije, in tiste, ki imajo tako objektivne kot subjektivne kri-
terije. UNWTO (2015) navaja sisteme glede na 5 različnih pristopov, ki jih podrobneje po-
jasnjujemo spodaj. Znotraj vsakega pristopa je sistem kategorizacije lahko obvezen ali pro-
stovoljen na različne načine (UNWTO, 2015, 10).
Tradicionalni sistemi kategorizacije so sestavljeni iz obveznih objektivnih kriteri-
jev, včasih v kombinaciji z izbirnimi kriteriji. Izpolnjevanje kriterijev preverjajo ocenjeval-
ci ali inšpektorji. Nadzor izpolnjevanja kriterijev na terenu izvajajo kvalificirani ocenjeval-
ci. Nemčija, Indija in tudi Slovenija so med državami, ki uporabljajo tradicionalni sistem
(UNWTO, 2015, 10).
Sistemi kategorizacije z ISO-certificiranimi inšpektorji: francoski sistem kategoriza-
cije je sestavljen samo iz obveznih kriterijev in je v tem smislu zelo podoben tradiconalne-
mu sistemu. Nadzori so izvedeni s strani akreditiranih neodvisnih inšpektorjev (angl. acc-
redited third party inspection bodies). Druge države Francijo počasi dohitevajo zaradi višjih
kvalifikacij, ki jih potrebujejo inšpektorji/revizorji, saj se zahteva, da certificiran organ iz-
vede trening inšpektorjev (UNWTO, 2015, 10).
Sistem kategorizacije, ki vključuje zagotavljanje kakovosti: ta sistem je sestavljen iz
dveh elementov – objektivnih kriterijev in evalvacije kakovostnega izvajanja nekaterih od
teh kriterijev. Ni nujno, da je hotel nagrajen za količino ponudbe, bolj za kakovost ponu-
jenih storitev. Kontrola se izvaja s pomočjo svetovalcev (ocenjevalcev), ki svetujejo hotelir-
jem, kako izboljšati svojo ponudbo. Škotska, Irska in Avstralija so med državami, ki vklju-
čujejo element kakovosti v svoj sistem kategorizacije (UNWTO, 2015, 11).
Sistemi kategorizacije, ki vključujejo ocene gostov: glavni poudarek teh sistemov je
vključitev ocene gostov poleg obveznih elementov. Vse kriterije v hotelih nadzirajo inšpek-
torji. Tak sistem že dalj časa pozna Norveška, Abu Dabi je oceno gostov v svoj sistem vklju-
čil nedavno (UNWTO, 2015, 11).
Sistem kategorizacije, ki temelji na zaupanju: tak sistem na primer uporabljajo na Slo-
vaškem in je sestavljen iz kriterijev, katerih izpolnjevanje hotelirji ovrednotijo sami, brez
kakršne koli kontrole in nadzora (UNWTO, 2015, 11).
The European Consumer Center network, ECC-net (2009), razvršča evropske države
na tri kategorije, glede na to, kakšen sistem kategorizacije hotelov so sprejele:
– skupina držav, ki nima sistema kategorizacije – nordijske države. V teh državah se na-
sprotovanje sistemu kategorizacije opravičuje z razlogom, da je svoboda izbire na trgu
v neskladju s katero koli obliko intervencije ali kontrole;
– druge države, ki nimajo formalnega sistema kategorizacije, a imajo prostovoljnega. V
Angliji sta dve avtomobilski združenji (Automobile Association in Royal Automobi-
le Club) vpeljali zvezdični sistem kategorizacije. V nekaterih državah hotelirji preko
19
