Page 31 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 31
kategorizacija nastanitvenih obratov
2. Zagotavlja skupni okvir za vse posrednike, kot so tour operaterji in potovalne agenci-
je, ki ga lahko uporabijo v svojem nakupnem procesu in pogajanjih, pri pripravi kata-
logov in prilagoditvi paketov gostu.
3. Zagotavlja referenčno točko za spletne platforme za ocene gostov na način, da da sple-
tnim ocenam primeren kontekst (ocena hotela z 1 zvezdico je zasnovana na drugih
pričakovanjih kot ocena 5-zvezdičnega hotela). To zmanjšuje razkorak med pričako-
vanji gostov in dejansko zaznanimi storitvami.
4. Služi kot orodje za trženje in promocijo. S tem, ko hoteli prikazujejo svoje zvezdice,
dejansko promovirajo svoje specifične značilnosti in dodatne storitve znoraj okvira
sistema kategorizacije. Zaradi tega vlade pogosto spreminjajo sistem kategorizacije, da
bi zvišale kakovost celotne turistične ponudbe države.
5. Hotelirski stroki zagotavlja skladen okvir za konsistentno evalvacijo različnih vrst na-
stanitev.
Dileme sistemov kategorizacije
Sistemi kategorizacije imajo, ne glede na to, da se vsi opredeljujejo kot koristni, svoje po-
manjkljivosti in izzive. Po Cooperju idr. (2005) se te pomanjkljivosti nanašajo na subjektiv-
nost pri ocenjevanju številnih otipljivih in neotipljivih elementov hotelske storitve. Zato se
mnogi sistemi kategorizacije osredotočajo predvsem na otipljive in merljive elemente, kot so
na primer velikost sobe, oprema, dostopnost določenih storitev … Temu, da sistemi ne zaje-
majo vseh elementov kakovosti, pritrjuje tudi Cerović (2003).
Cooper idr. (2005) med izzivi sistema kategorizacije navajajo še naslednje:
– politični pritiski pri oblikovanju kriterijev kategorizacije,
– stroški kategorizacije,
– pritožbe turističnega gospodarstva čez toge in birokratske kriterije,
– usmerjevanje k standardizaciji in uniformiranosti ponudnikov namesto k spodbuja-
nju individualne odličnosti.
V študiji UNWTO in IHRA (2004, 4) pravijo, da je komisija UNWTO za kakovost
v povezavi s kategorizacijskimi sistemi podala zaključke, da:
– sistemom kategorizacije nasprotuje del turističnega gospodarstva, z razlago, da pred-
vsem v državah, kjer obstajajo formalni sistemi, ki jih nadzira država, takšni sistemi
onemogočajo svobodno delovanje na trgu,
– sistemi imajo še vedno pomembno vlogo za porabnike, v smislu indikatorjev kakovo-
sti,
– zaradi pomanjkanja mednarodne harmonizacije in odgovornosti povzročajo zmedo
med porabniki,
– so, predvsem v državah v razvoju, pravna podlaga za zagotavljanje tistega nivoja stori-
tev, ki so jih gosti navajeni v emitivnih državah.
Sirše, Mihalič in Uran že leta 2006 zasledijo naslednje trende razvoja in uporabe stan-
dardov kakovosti v razvitih državah:
31
2. Zagotavlja skupni okvir za vse posrednike, kot so tour operaterji in potovalne agenci-
je, ki ga lahko uporabijo v svojem nakupnem procesu in pogajanjih, pri pripravi kata-
logov in prilagoditvi paketov gostu.
3. Zagotavlja referenčno točko za spletne platforme za ocene gostov na način, da da sple-
tnim ocenam primeren kontekst (ocena hotela z 1 zvezdico je zasnovana na drugih
pričakovanjih kot ocena 5-zvezdičnega hotela). To zmanjšuje razkorak med pričako-
vanji gostov in dejansko zaznanimi storitvami.
4. Služi kot orodje za trženje in promocijo. S tem, ko hoteli prikazujejo svoje zvezdice,
dejansko promovirajo svoje specifične značilnosti in dodatne storitve znoraj okvira
sistema kategorizacije. Zaradi tega vlade pogosto spreminjajo sistem kategorizacije, da
bi zvišale kakovost celotne turistične ponudbe države.
5. Hotelirski stroki zagotavlja skladen okvir za konsistentno evalvacijo različnih vrst na-
stanitev.
Dileme sistemov kategorizacije
Sistemi kategorizacije imajo, ne glede na to, da se vsi opredeljujejo kot koristni, svoje po-
manjkljivosti in izzive. Po Cooperju idr. (2005) se te pomanjkljivosti nanašajo na subjektiv-
nost pri ocenjevanju številnih otipljivih in neotipljivih elementov hotelske storitve. Zato se
mnogi sistemi kategorizacije osredotočajo predvsem na otipljive in merljive elemente, kot so
na primer velikost sobe, oprema, dostopnost določenih storitev … Temu, da sistemi ne zaje-
majo vseh elementov kakovosti, pritrjuje tudi Cerović (2003).
Cooper idr. (2005) med izzivi sistema kategorizacije navajajo še naslednje:
– politični pritiski pri oblikovanju kriterijev kategorizacije,
– stroški kategorizacije,
– pritožbe turističnega gospodarstva čez toge in birokratske kriterije,
– usmerjevanje k standardizaciji in uniformiranosti ponudnikov namesto k spodbuja-
nju individualne odličnosti.
V študiji UNWTO in IHRA (2004, 4) pravijo, da je komisija UNWTO za kakovost
v povezavi s kategorizacijskimi sistemi podala zaključke, da:
– sistemom kategorizacije nasprotuje del turističnega gospodarstva, z razlago, da pred-
vsem v državah, kjer obstajajo formalni sistemi, ki jih nadzira država, takšni sistemi
onemogočajo svobodno delovanje na trgu,
– sistemi imajo še vedno pomembno vlogo za porabnike, v smislu indikatorjev kakovo-
sti,
– zaradi pomanjkanja mednarodne harmonizacije in odgovornosti povzročajo zmedo
med porabniki,
– so, predvsem v državah v razvoju, pravna podlaga za zagotavljanje tistega nivoja stori-
tev, ki so jih gosti navajeni v emitivnih državah.
Sirše, Mihalič in Uran že leta 2006 zasledijo naslednje trende razvoja in uporabe stan-
dardov kakovosti v razvitih državah:
31
