Page 126 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 126
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
riti znanje, ker je neotipljivega značaja. Ravno zato se več avtorjev ukvarja z
merjenjem vpliva managementa znanja na uspešnost poslovanja.
Ključni dejavniki uspeha managementa znanja
Na podlagi natančne analize navedenih teoretičnih virov, in tistih, ki jih
nismo navedli, so pa v veliki meri določili smer naše raziskave, smo se od-
ločili, da kot dejavnike uspešnosti managementa znanja, določimo: organi-
zacijsko kulturo, človeški kapital, vodenje, informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo, organizacijsko strukturo in sisteme nagrajevanja.
Zdi se, da o prvih štirih dejavnikih obstaja dogovor v večini virov, ki
smo jih uporabili. Skoraj vsi avtorji se strinjajo, da ima korporacijska kultu-
ra, imenovana »mentalni sklop« organizacije, pomembno vlogo pri uve-
ljavljanju sprememb in novosti v organizaciji, in posledično tudi program
126 managementa znanja. Večina navedenih avtorjev poudarja dejavnike, kri-
tične za uspešnost programa managementa znanja, in sicer kulturo, usmer-
jeno k managementu znanja, kulturo ustvarjanja in izmenjave znanja, kul-
turo usmerjeno k znanju (Skyrme in Amidon 1997; Davenport in Prusak
2000; Heisig in Vorbeck 2001).
Tudi avtorji, ki poudarjajo pomen informacijskih tehnologij za us-
peh programa management znanja, se strinjajo, da ima človeški kapital po-
membno vlogo v procesu ustvarjanja in izmenjave znanja. Menimo, da je
vloga človeškega kapitala in managementa človeškega kapitala, pomemb-
na v smislu, da bo prav ta dejavnik v dobri meri določil stopnjo uspešnosti
izvajanja programa managementa znanja. Priča smo pomenu podpore top
managementa programu managementa znanja, pomenu vodstva in nuj-
nosti informacijske tehnologije; tu obstaja enotno soglasje navedenih av-
torjev.
Avtorja Degler in Battle (2000, 25) opisujeta dejavnike, ki so pomemb-
ni za uspešen management znanja. Poudarjata, da ni dovolj, da zgolj zbira-
mo informacije in jih »skladiščimo« v podjetju, temveč da sta pomembna
transferja tega znanja in komunikacija med posamezniki. Priporočata tudi
uporabo specifičnih orodij za management znanja ter navajata dejavnike,
ki vplivajo na uspešno uporabno znanja. Ti dejavniki so kontekst, izkušnje
in informacije in so pomembni predvsem za uspešno izdelavo in uporabo
aplikacij oziroma informacijskih orodij za management znanja.
Na podlagi študije primerov Akhanvan, Jafari in Fathian (2006, 107)
opredelijo naslednje ključne dejavnike uspeha managementa znanja: stra-
tegija managementa znanja, izobraževanje uporabnikov, podpora in zavze-
tost vodstva, prenova poslovnih procesov, mreža znanja (angl. network of
experts), širjenje znanja, organizacijska klima, pilotni projekti, shranjeva-
riti znanje, ker je neotipljivega značaja. Ravno zato se več avtorjev ukvarja z
merjenjem vpliva managementa znanja na uspešnost poslovanja.
Ključni dejavniki uspeha managementa znanja
Na podlagi natančne analize navedenih teoretičnih virov, in tistih, ki jih
nismo navedli, so pa v veliki meri določili smer naše raziskave, smo se od-
ločili, da kot dejavnike uspešnosti managementa znanja, določimo: organi-
zacijsko kulturo, človeški kapital, vodenje, informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo, organizacijsko strukturo in sisteme nagrajevanja.
Zdi se, da o prvih štirih dejavnikih obstaja dogovor v večini virov, ki
smo jih uporabili. Skoraj vsi avtorji se strinjajo, da ima korporacijska kultu-
ra, imenovana »mentalni sklop« organizacije, pomembno vlogo pri uve-
ljavljanju sprememb in novosti v organizaciji, in posledično tudi program
126 managementa znanja. Večina navedenih avtorjev poudarja dejavnike, kri-
tične za uspešnost programa managementa znanja, in sicer kulturo, usmer-
jeno k managementu znanja, kulturo ustvarjanja in izmenjave znanja, kul-
turo usmerjeno k znanju (Skyrme in Amidon 1997; Davenport in Prusak
2000; Heisig in Vorbeck 2001).
Tudi avtorji, ki poudarjajo pomen informacijskih tehnologij za us-
peh programa management znanja, se strinjajo, da ima človeški kapital po-
membno vlogo v procesu ustvarjanja in izmenjave znanja. Menimo, da je
vloga človeškega kapitala in managementa človeškega kapitala, pomemb-
na v smislu, da bo prav ta dejavnik v dobri meri določil stopnjo uspešnosti
izvajanja programa managementa znanja. Priča smo pomenu podpore top
managementa programu managementa znanja, pomenu vodstva in nuj-
nosti informacijske tehnologije; tu obstaja enotno soglasje navedenih av-
torjev.
Avtorja Degler in Battle (2000, 25) opisujeta dejavnike, ki so pomemb-
ni za uspešen management znanja. Poudarjata, da ni dovolj, da zgolj zbira-
mo informacije in jih »skladiščimo« v podjetju, temveč da sta pomembna
transferja tega znanja in komunikacija med posamezniki. Priporočata tudi
uporabo specifičnih orodij za management znanja ter navajata dejavnike,
ki vplivajo na uspešno uporabno znanja. Ti dejavniki so kontekst, izkušnje
in informacije in so pomembni predvsem za uspešno izdelavo in uporabo
aplikacij oziroma informacijskih orodij za management znanja.
Na podlagi študije primerov Akhanvan, Jafari in Fathian (2006, 107)
opredelijo naslednje ključne dejavnike uspeha managementa znanja: stra-
tegija managementa znanja, izobraževanje uporabnikov, podpora in zavze-
tost vodstva, prenova poslovnih procesov, mreža znanja (angl. network of
experts), širjenje znanja, organizacijska klima, pilotni projekti, shranjeva-
