Page 128 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Izhodišče te naloge je lahko tudi, da so osnovni dejavniki, ki določa-
jo uspeh programa managementa znanja: kultura podjetja, človeški kapi-
tal, vodenje, informacijska tehnologija, organizacijska struktura in sistemi
nagrajevanja. Teoretično utemeljitev tega položaja sta poleg prej omenje-
nih in obrazloženih pogledov uglednih raziskovalcev in strokovnih delav-
cev s področja managementa podala tudi Heisig in Vorbeck (2001), ki sta
zgoraj navedene dejavnike štela med odločilne za uspeh programa manage-
menta znanja, kot ključne procese, ki vplivajo na program managementa
znanja. Kot ključne dejavnike sta opredelila: organizacijske procese, infor-
macijsko tehnologijo, korporativno kulturo, management človeških virov
in kontrolo.
Hitro lahko ugotovimo, da različni avtorji v svojih teoretičnih in em-
piričnih raziskavah prihajajo do podobnih zaključkov o tem, kaj so ključni
128 dejavniki uspeha na področju managementa znanja. Pregled ključnih de-
javnikov uspeha managementa znanja prikazuje Preglednica 1 in tudi Sli-
ka 1.
V obrazložitev pomena teh dejavnikov za program managementa zna-
nja, posebno poudarjamo naslednje argumente zgoraj navedenih avtorjev:
− Informacijska-komunikacijska tehnologija je pomemben dejav-
nik v managementu znanja. To je treba poudariti predvsem iz raz-
loga tehnološkega napredka na polju povezovanja podatkov preko
interneta in intraneta. IKT gradijo infrastrukturo, ki je podpora
ključnim dejavnostim čuvanja in distribucije znanja. Skladiščenje
podatkov bo omogočilo organizacijam analizo baze podatkov in
prispevek k širjenju novega znanja.
− Uspeh managementa znanja je v veliki meri tudi odvisen od pod-
pore top managementa in srednjega nivoja managementa. Zaradi
tega je vodenje ključni dejavnik uspeha programa managementa
znanja. Vsak manager mora promovirati in razvijati delitev zna-
nja, kar naj bi postalo del vsakodnevnih dejavnosti v organizaciji.
V tej smeri je treba razvijati tudi primeren stil vodenja, kar se do-
sega s specialnimi programi izobraževanja za vodje.
− V kolikor se ob uporabi managementa znanja ugotovi, da obsto-
ječa organizacijska kultura ne sprejema navedenega programa, je
obvezno potrebna implementacija večjih sprememb organizacijske
kulture. Potrebna korporativna kultura mora biti odprta, podpi-
rati mora zaupanje, toleranco pri napakah in seveda tudi odgovor-
nost.
− Management znanja in človeški kapital morata biti vedno v nepo-
sredni povezavi in morata služiti neposrednem razvoju in upora-
Izhodišče te naloge je lahko tudi, da so osnovni dejavniki, ki določa-
jo uspeh programa managementa znanja: kultura podjetja, človeški kapi-
tal, vodenje, informacijska tehnologija, organizacijska struktura in sistemi
nagrajevanja. Teoretično utemeljitev tega položaja sta poleg prej omenje-
nih in obrazloženih pogledov uglednih raziskovalcev in strokovnih delav-
cev s področja managementa podala tudi Heisig in Vorbeck (2001), ki sta
zgoraj navedene dejavnike štela med odločilne za uspeh programa manage-
menta znanja, kot ključne procese, ki vplivajo na program managementa
znanja. Kot ključne dejavnike sta opredelila: organizacijske procese, infor-
macijsko tehnologijo, korporativno kulturo, management človeških virov
in kontrolo.
Hitro lahko ugotovimo, da različni avtorji v svojih teoretičnih in em-
piričnih raziskavah prihajajo do podobnih zaključkov o tem, kaj so ključni
128 dejavniki uspeha na področju managementa znanja. Pregled ključnih de-
javnikov uspeha managementa znanja prikazuje Preglednica 1 in tudi Sli-
ka 1.
V obrazložitev pomena teh dejavnikov za program managementa zna-
nja, posebno poudarjamo naslednje argumente zgoraj navedenih avtorjev:
− Informacijska-komunikacijska tehnologija je pomemben dejav-
nik v managementu znanja. To je treba poudariti predvsem iz raz-
loga tehnološkega napredka na polju povezovanja podatkov preko
interneta in intraneta. IKT gradijo infrastrukturo, ki je podpora
ključnim dejavnostim čuvanja in distribucije znanja. Skladiščenje
podatkov bo omogočilo organizacijam analizo baze podatkov in
prispevek k širjenju novega znanja.
− Uspeh managementa znanja je v veliki meri tudi odvisen od pod-
pore top managementa in srednjega nivoja managementa. Zaradi
tega je vodenje ključni dejavnik uspeha programa managementa
znanja. Vsak manager mora promovirati in razvijati delitev zna-
nja, kar naj bi postalo del vsakodnevnih dejavnosti v organizaciji.
V tej smeri je treba razvijati tudi primeren stil vodenja, kar se do-
sega s specialnimi programi izobraževanja za vodje.
− V kolikor se ob uporabi managementa znanja ugotovi, da obsto-
ječa organizacijska kultura ne sprejema navedenega programa, je
obvezno potrebna implementacija večjih sprememb organizacijske
kulture. Potrebna korporativna kultura mora biti odprta, podpi-
rati mora zaupanje, toleranco pri napakah in seveda tudi odgovor-
nost.
− Management znanja in človeški kapital morata biti vedno v nepo-
sredni povezavi in morata služiti neposrednem razvoju in upora-
