Page 131 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 131
Uspešnost poslovanja
in management znanja

Vsako podjetje si nenehno prizadeva zadržati svoj obstoj ter se pri tem kar
se da uspešno razvijati (Koletnik 1992, 3). Z uspešnim poslovanjem želi
podjetje doseči ustrezen dobiček ali na splošno ekonomski uspeh. Podje-
tje je tem bolj uspešno, kolikor bolje pozna svoje podsisteme in zaposlene
ter kolikor bolj podsistemi in zaposleni razumejo in sprejemajo skupne ci-
lje (Ivanko 1999, 15).

Širše opredeljena uspešnost je sestavljena iz učinkovitosti in uspešnosti
v ožjem smislu. Uspešnost v ožjem smislu pomeni doseganje določenih ci-
ljev, učinkovitost pa način, kako te cilje doseči (Tekavčič in Megušar 2008,
460). Uspešnost namreč izraža, kako dobro procesi zadovoljujejo pričako-
vanja končnega uporabnika in je odvisna od kakovosti izdanega objekta.
Podjetje bo delalo pravilno in uspešno, če bo delalo prave stvari. Učinko-
vitost pa pove, kako dobro procesi spreminjajo vhode v izhode. Pomeni de-
lati stvari pravilno in delati več z manj (Križman in Novak 2002, 49). Iz
tega izhaja, da bo podjetje uspešno, če bo delalo prave stvari na pravi način.
Uspešnost poslovanja – sodobna opredelitev
Podjetje je uspešno, če dosega zastavljene cilje. Rejčeva (1999) pravi, da us-
pešnosti poslovanja ni mogoče veljavno ugotavljati, ne da bi upoštevali ci-
lje podjetja. Če je poslovanje podjetja usmerjeno v doseganje več ciljev, bo z
enim samim kazalcem izražena uspešnost poslovanja neveljavna, čeprav bo
izbrani kazalec zanesljivo, objektivno in dovolj občutljivo odražal izmerje-
ni cilj. Sodobne razmere poslovanja so gotovo takšne, da zahtevajo hkratno
doseganje več ciljev; maksimiranje dobička, ki jo teorija podjetja (Cyert in
   126   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136