Page 133 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Uspešnost poslovanja in management znanja 133
teva ustrezno infrastrukturo. Sistem merjenja z zbiranjem in obdelavo po-
datkov ovrednoti učinkovitost in uspešnost preteklih dejavnosti in nam
omogoča izvajanje odločitev. Pri tem je pomembno, da merimo prave stva-
ri, ne merimo stvari, nad katerimi nimamo nadzora, da so merila usmerje-
na v prihodnost in povezana s strategijo ter da poznamo cilj (namen) mer-
jenja (Tekavčič in Megušar 2008, 460).
Merjenje uspešnosti (angl. performance measurement) je ključna kom-
ponenta načrtovanja in nadzorovanja v podjetju. Kaže na to, ali podjetje
dosega postavljene cilje na strateški in operativni ravni. Cilj sistemov za
merjenje uspešnosti je predvsem obravnavati uresničitev ciljev podjetja ter
zagotoviti uresničevanje konkurenčne strategije. Sistem merjenja uspeš-
nosti namreč spremlja uresničevanje poslovne strategije s primerjavo de-
janskih rezultatov glede na strateške cilje. Sistem običajno vključuje sis-
tematične metode postavljanja poslovnih ciljev ter periodična poročila o
napredku pri njihovem doseganju (Čadež 2006, 72).
Uspešnost poslovanja organizacije tradicionalno pojmujemo kot raz-
merje med ciljem in potrebnimi vlaganji, torej z dobičkonosnostjo kapi-
tala, ki je opredeljena kot razmerje med čistim dobičkom in vloženim ka-
pitalom. Zaradi tega naj bi bili tradicionalni finančni kazalniki preveč
enostransko določeni, predvsem na strani lastnikov.
Obstaja mnogo razlogov, ki naj bi govorili v prid uvedbe sistema
merjenja uspešnosti. Nekaj jih bomo predstavili v nadaljevanju (Arve-
son 1998):
− Sistem merjenja uspešnosti izboljšuje končni rezultat z zniževa-
njem procesnih stroškov, izboljševanjem produktivnosti in uresni-
čevanjem poslanstva.
− Sistem merjenja uspešnosti, kot je uravnoteženi sistem kazalni-
kov, omogoča uskladitev strateških dejavnosti s strateškim pla-
nom. Organizacija s takim sistemom dobi tudi povratne informa-
cije, ki jih potrebuje za nadaljnje načrtovanje.
− Merjenje učinkovitosti procesov zagotavlja racionalno osnovo za
izbiro prednostnih izboljšav poslovnih procesov.
− Sistem managerjem omogoča opredeliti najboljše prakse v organi-
zaciji in razširitev njihove uporabe tudi na druga področja dela.
− Preglednost, ki jo zagotavlja sistem merjenja uspešnosti, podpira
boljše in hitrejše odločanje glede predračuna in večji nadzor nad
procesi v organizaciji. Posledično to znižuje tveganje.
− Preglednost zagotavlja odgovornost in spodbude, temelječe na re-
alnih podatkih in ne na subjektivnih sodbah. To omogoča krepi-
tev in motivacijo, ki prihaja od konkurentov.
teva ustrezno infrastrukturo. Sistem merjenja z zbiranjem in obdelavo po-
datkov ovrednoti učinkovitost in uspešnost preteklih dejavnosti in nam
omogoča izvajanje odločitev. Pri tem je pomembno, da merimo prave stva-
ri, ne merimo stvari, nad katerimi nimamo nadzora, da so merila usmerje-
na v prihodnost in povezana s strategijo ter da poznamo cilj (namen) mer-
jenja (Tekavčič in Megušar 2008, 460).
Merjenje uspešnosti (angl. performance measurement) je ključna kom-
ponenta načrtovanja in nadzorovanja v podjetju. Kaže na to, ali podjetje
dosega postavljene cilje na strateški in operativni ravni. Cilj sistemov za
merjenje uspešnosti je predvsem obravnavati uresničitev ciljev podjetja ter
zagotoviti uresničevanje konkurenčne strategije. Sistem merjenja uspeš-
nosti namreč spremlja uresničevanje poslovne strategije s primerjavo de-
janskih rezultatov glede na strateške cilje. Sistem običajno vključuje sis-
tematične metode postavljanja poslovnih ciljev ter periodična poročila o
napredku pri njihovem doseganju (Čadež 2006, 72).
Uspešnost poslovanja organizacije tradicionalno pojmujemo kot raz-
merje med ciljem in potrebnimi vlaganji, torej z dobičkonosnostjo kapi-
tala, ki je opredeljena kot razmerje med čistim dobičkom in vloženim ka-
pitalom. Zaradi tega naj bi bili tradicionalni finančni kazalniki preveč
enostransko določeni, predvsem na strani lastnikov.
Obstaja mnogo razlogov, ki naj bi govorili v prid uvedbe sistema
merjenja uspešnosti. Nekaj jih bomo predstavili v nadaljevanju (Arve-
son 1998):
− Sistem merjenja uspešnosti izboljšuje končni rezultat z zniževa-
njem procesnih stroškov, izboljševanjem produktivnosti in uresni-
čevanjem poslanstva.
− Sistem merjenja uspešnosti, kot je uravnoteženi sistem kazalni-
kov, omogoča uskladitev strateških dejavnosti s strateškim pla-
nom. Organizacija s takim sistemom dobi tudi povratne informa-
cije, ki jih potrebuje za nadaljnje načrtovanje.
− Merjenje učinkovitosti procesov zagotavlja racionalno osnovo za
izbiro prednostnih izboljšav poslovnih procesov.
− Sistem managerjem omogoča opredeliti najboljše prakse v organi-
zaciji in razširitev njihove uporabe tudi na druga področja dela.
− Preglednost, ki jo zagotavlja sistem merjenja uspešnosti, podpira
boljše in hitrejše odločanje glede predračuna in večji nadzor nad
procesi v organizaciji. Posledično to znižuje tveganje.
− Preglednost zagotavlja odgovornost in spodbude, temelječe na re-
alnih podatkih in ne na subjektivnih sodbah. To omogoča krepi-
tev in motivacijo, ki prihaja od konkurentov.
