Page 40 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 40
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
znanja (angl. knowledge economy), postaja upravljanje z znanjem vse bolj po-
membno. Ustvarjanje in širjenju znanja v okviru sodobne organizacije po-
staja vedno bolj pomemben dejavnik pri doseganju in ohranjanju konku-
renčne prednosti. Dejstvo je, da trajnostna prednost sodobne organizacije
izhaja iz tega, kar družba zna, kako učinkovito uporablja tisto, kar zna, in
kako hitro pridobiva in uporablja novo znanje. Sodobna organizacija je tis-
ta, ki v dobi znanja uči, si zapomni in deluje na podlagi razpoložljivih in-
formacij in znanja na najboljši možen način.
Vsa sodobna podjetja tekmujejo v znanju, vendar če tega znanja ne upo-
rabljajo in če ni ves čas na voljo vsem v stiski, bo znanje, ki obstaja v podje-
tju, ostalo brez vrednosti. Stalne inovacije postajajo nujne. Znameniti sta-
vek direktorja Northern Telecoma, Davida Vajsa (v Peters 1992), pravi: »V
prihodnosti bomo imeli le dve vrsti podjetij – hitre in mrtve.« Izbira je
40 preprosta – organizacije so bodisi hitre ali pozabljene. Nova ekonomija ne
pozna omejitev hitrosti.
Za pomoč organizacijam pri njihovem prehodu iz industrijske druž-
be v družbo znanja so 80-ta in 90-ta leta dvajsetega stoletja prinesla šte-
vilne koncepte managementa, vključno z naslednjimi koncepti: učeča se
organizacija, intelektualni kapital kot razlika med tržno in dejansko vre-
dnostjo organizacije, osnovne pristojnosti managementa, TQM (total qu-
ality management), reinženiring poslovnih procesov, downsizing, outsou-
rcing, knowledge management in mnoge druge.
Od kod taka eksplozija zanimanja za znanje? Prvič, znanje postaja naj-
pomembnejši in najbolj dragocen vir v sodobnem industrijskem gospodar-
stvu. Drugič, znanje je pomembna determinanta inovativnosti in donos-
nosti organizacije. In končno, narava organizacije poslovanja se spreminja,
za kar je značilno, med drugim, opazovanje vseh poslovnih procesov kot
procesa znanja in vseh zaposlenih kot delavcev znanja.
Živimo v ekonomiji, ki jo ureja znanje. Podjetje je uspešno in dobro
samo toliko, kolikor so dobri in uspešni posamezniki v njem. Management
znanja temelji na ideji, da je najbolj dragocen vir organizacije znanje njenih
zaposlenih. Zato sta uspeh organizacije in kakovost njenih poslovnih re-
zultatov odvisna od učinkovitosti, s katero zaposleni ustvarijo svoje znanje,
izmenjave znanja med njimi in uporabe na najbolj učinkovit način.
Management znanja vključuje sprejetje kolektivnega znanja za dose-
ganje poslovnih ciljev podjetja. Na kratko – management znanja ima po-
membno vlogo pri zagotavljanju znanja ljudem, ki ga potrebujejo, kjer koli
ga potrebujejo in ko ga potrebujejo; to je – pravo znanje, na pravem mestu
in ob pravem času.
znanja (angl. knowledge economy), postaja upravljanje z znanjem vse bolj po-
membno. Ustvarjanje in širjenju znanja v okviru sodobne organizacije po-
staja vedno bolj pomemben dejavnik pri doseganju in ohranjanju konku-
renčne prednosti. Dejstvo je, da trajnostna prednost sodobne organizacije
izhaja iz tega, kar družba zna, kako učinkovito uporablja tisto, kar zna, in
kako hitro pridobiva in uporablja novo znanje. Sodobna organizacija je tis-
ta, ki v dobi znanja uči, si zapomni in deluje na podlagi razpoložljivih in-
formacij in znanja na najboljši možen način.
Vsa sodobna podjetja tekmujejo v znanju, vendar če tega znanja ne upo-
rabljajo in če ni ves čas na voljo vsem v stiski, bo znanje, ki obstaja v podje-
tju, ostalo brez vrednosti. Stalne inovacije postajajo nujne. Znameniti sta-
vek direktorja Northern Telecoma, Davida Vajsa (v Peters 1992), pravi: »V
prihodnosti bomo imeli le dve vrsti podjetij – hitre in mrtve.« Izbira je
40 preprosta – organizacije so bodisi hitre ali pozabljene. Nova ekonomija ne
pozna omejitev hitrosti.
Za pomoč organizacijam pri njihovem prehodu iz industrijske druž-
be v družbo znanja so 80-ta in 90-ta leta dvajsetega stoletja prinesla šte-
vilne koncepte managementa, vključno z naslednjimi koncepti: učeča se
organizacija, intelektualni kapital kot razlika med tržno in dejansko vre-
dnostjo organizacije, osnovne pristojnosti managementa, TQM (total qu-
ality management), reinženiring poslovnih procesov, downsizing, outsou-
rcing, knowledge management in mnoge druge.
Od kod taka eksplozija zanimanja za znanje? Prvič, znanje postaja naj-
pomembnejši in najbolj dragocen vir v sodobnem industrijskem gospodar-
stvu. Drugič, znanje je pomembna determinanta inovativnosti in donos-
nosti organizacije. In končno, narava organizacije poslovanja se spreminja,
za kar je značilno, med drugim, opazovanje vseh poslovnih procesov kot
procesa znanja in vseh zaposlenih kot delavcev znanja.
Živimo v ekonomiji, ki jo ureja znanje. Podjetje je uspešno in dobro
samo toliko, kolikor so dobri in uspešni posamezniki v njem. Management
znanja temelji na ideji, da je najbolj dragocen vir organizacije znanje njenih
zaposlenih. Zato sta uspeh organizacije in kakovost njenih poslovnih re-
zultatov odvisna od učinkovitosti, s katero zaposleni ustvarijo svoje znanje,
izmenjave znanja med njimi in uporabe na najbolj učinkovit način.
Management znanja vključuje sprejetje kolektivnega znanja za dose-
ganje poslovnih ciljev podjetja. Na kratko – management znanja ima po-
membno vlogo pri zagotavljanju znanja ljudem, ki ga potrebujejo, kjer koli
ga potrebujejo in ko ga potrebujejo; to je – pravo znanje, na pravem mestu
in ob pravem času.
