Page 43 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
Management znanja 43
predvidljivem poslovnem okolju. Namen sodobnega poslovanja je uporaba
tehnologije, ki ohranja znanje, ga distribuira in širi skozi celotno organiza-
cijo s povezovanjem zaposlenih, z dokumentiranjem znanja – vse to skozi
kompleksen sistem managementa znanja.
Cilj sodobnih organizacij je, poslovati tako, da bodo vsi poslovni pro-
cesi razumljeni kot procesi znanja. To vključuje ustvarjanje znanja, njegovo
širjenje, izboljševanje in izvajanje v celotni organizaciji. Sodobne organiza-
cije iščejo načine za ustvarjanje dodane vrednosti skozi prepoznavanje, iz-
vajanje in uporabo znanja na edinstven način. To pa je proces, ki je deloma
znanost, deloma umetnost in deloma sreča.
Iz strateškega pogleda na management znanja, ki se osredotoča na zve-
ze med tehnologijo in človeškimi dejavniki, izhaja definicija dr. Y. Mal-
hotre (1997), v kateri je management znanja opredeljen na naslednji način:
»Management znanja vključuje najpomembnejša kritična vprašanja orga-
nizacijske prilagoditve, preživljanja in pristojnosti v srečanju z vsemi rasto-
čimi in hitrimi spremembami v poslovnem okolju. V bistvu je management
znanja utelešenje organizacijskih procesov, ki se nagibajo k usklajevanju in
kombinaciji podatkov in informacij, ki povečujejo zmogljivost informacij-
ske-komunikacijske tehnologije, inovativnosti in k ustvarjanju človeškega
potenciala zmogljivosti.« To je koncept kolektivnega znanja organizacije,
katere končni cilj je učinkovitost uporabe znanja v situacijah sprejemanja
odločitev. Še posebej je treba poudariti, da mora biti znanje na voljo z res
malo truda in enostavno za uporabo. Koncept managementa znanja je torej
sposobnost, da v relativno kratkem času pridemo do informacij, ki vsem v
organizaciji omogočajo najboljše odločitve, ne glede na to, ali gre za razme-
re na trgu, izdelke, storitve, procese, načrtovanje dejavnosti, konkurentov
ali druge informacije, pomembne za uspeh podjetja. Kratko rečeno – ma-
nagement znanja je proces, s katerim organizacije ustvarjajo vrednost svoje
intelektualne lastnine, ki temelji na znanju.
Zgodovina koncepta managementa znanja
Management znanja je prisoten v našem okolju več desetletij, čeprav se je
izraz pojavil v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Knjižničarji, fi-
lozofi, pisatelji in učitelji so uporabljali tehniko, ki je zdaj opredeljena kot
tehnika managementa znanja. Pripovedi in različni načini za prenos zna-
nja in izmenjavo izkušenj iz generacije v generacijo so preprečili ponavlja-
nje napak iz preteklosti. Tako je bila na primer izmenjava znanja oblika
mestnih srečanj in mentorstva. Glavna »tehnologija« za prenos znanja so
bili ljudje sami. Čeprav Wells (1938) nikoli ni uporabil izraz »management
znanja«, je opisal svoj pogled »možgani sveta« (World brain) kot univer-
predvidljivem poslovnem okolju. Namen sodobnega poslovanja je uporaba
tehnologije, ki ohranja znanje, ga distribuira in širi skozi celotno organiza-
cijo s povezovanjem zaposlenih, z dokumentiranjem znanja – vse to skozi
kompleksen sistem managementa znanja.
Cilj sodobnih organizacij je, poslovati tako, da bodo vsi poslovni pro-
cesi razumljeni kot procesi znanja. To vključuje ustvarjanje znanja, njegovo
širjenje, izboljševanje in izvajanje v celotni organizaciji. Sodobne organiza-
cije iščejo načine za ustvarjanje dodane vrednosti skozi prepoznavanje, iz-
vajanje in uporabo znanja na edinstven način. To pa je proces, ki je deloma
znanost, deloma umetnost in deloma sreča.
Iz strateškega pogleda na management znanja, ki se osredotoča na zve-
ze med tehnologijo in človeškimi dejavniki, izhaja definicija dr. Y. Mal-
hotre (1997), v kateri je management znanja opredeljen na naslednji način:
»Management znanja vključuje najpomembnejša kritična vprašanja orga-
nizacijske prilagoditve, preživljanja in pristojnosti v srečanju z vsemi rasto-
čimi in hitrimi spremembami v poslovnem okolju. V bistvu je management
znanja utelešenje organizacijskih procesov, ki se nagibajo k usklajevanju in
kombinaciji podatkov in informacij, ki povečujejo zmogljivost informacij-
ske-komunikacijske tehnologije, inovativnosti in k ustvarjanju človeškega
potenciala zmogljivosti.« To je koncept kolektivnega znanja organizacije,
katere končni cilj je učinkovitost uporabe znanja v situacijah sprejemanja
odločitev. Še posebej je treba poudariti, da mora biti znanje na voljo z res
malo truda in enostavno za uporabo. Koncept managementa znanja je torej
sposobnost, da v relativno kratkem času pridemo do informacij, ki vsem v
organizaciji omogočajo najboljše odločitve, ne glede na to, ali gre za razme-
re na trgu, izdelke, storitve, procese, načrtovanje dejavnosti, konkurentov
ali druge informacije, pomembne za uspeh podjetja. Kratko rečeno – ma-
nagement znanja je proces, s katerim organizacije ustvarjajo vrednost svoje
intelektualne lastnine, ki temelji na znanju.
Zgodovina koncepta managementa znanja
Management znanja je prisoten v našem okolju več desetletij, čeprav se je
izraz pojavil v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Knjižničarji, fi-
lozofi, pisatelji in učitelji so uporabljali tehniko, ki je zdaj opredeljena kot
tehnika managementa znanja. Pripovedi in različni načini za prenos zna-
nja in izmenjavo izkušenj iz generacije v generacijo so preprečili ponavlja-
nje napak iz preteklosti. Tako je bila na primer izmenjava znanja oblika
mestnih srečanj in mentorstva. Glavna »tehnologija« za prenos znanja so
bili ljudje sami. Čeprav Wells (1938) nikoli ni uporabil izraz »management
znanja«, je opisal svoj pogled »možgani sveta« (World brain) kot univer-
