Page 42 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 42
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
Najširši pristop k temu konceptu je razmišljanje o managementu zna-
nja kot procesu, ki predstavlja enotnost treh komponent: ljudi, procesov
in tehnologije, in ki gre skozi naslednje faze: ustvarjanje znanja (creation),
osvojitev znanja (capture), shranjevanje znanja (storing), delitev znanja z
drugimi (sharing) in uporabo znanja (application); na ta način tvorijo svoj
življenjski cikel.
Ljudje
Najtežji in vsekakor najpomembnejši izziv pri izvajanju koncepta manage-
menta znanja je priprava organizacijske kulture v podporo managementu
znanja. Vprašanja, ki se najpogosteje postavljajo v zvezi s tem elementom
procesa, so: Ali je organizacijska kultura pripravljena podpreti stalno uče-
nje in izmenjavo znanja? Ali so ljudje motivirani za ustvarjanje, izmenjavo
42 in uporabo znanja? Ali v organizaciji obstaja kultura odprtosti in medse-
bojnega spoštovanja? Ali so ljudje navdihnjeni za inovacije?
Procesi
Organizacije so pogosto prisiljene uvesti spremembe, da bi dosegle izmenjavo
znanja, ne samo na način, na katerega so strukturirani posamezni proce-
si, ampak tudi v organizacijsko strukturo kot celoto. Tukaj moramo posta-
viti vprašanje, kako bi bilo treba prilagoditi postopke za podporo ljudem v
ustvarjanju, izmenjavi in uporabi znanja.
Tehnologija
Je pomemben in nepogrešljiv del managementa znanja – pomaga pri pove-
zovanju informacij in ljudi, kot tudi ljudi med seboj. Tehnologija pa ni reši-
tev sama po sebi, prilagojena mora biti ljudem in procesom ustvarjanja, iz-
menjavam in uporabi človeškega znanja.
Predstavljene komponente so med seboj povezane in enako pomembne,
vendar pa je človek zagotovo bolj pomembna od drugih. Glavni organiza-
cijski poudarek mora zato biti na razvoju kulture in vedenja, pozitivno us-
merjenega k znanju, podprtega z ustreznimi postopki in potrebno tehno-
logijo.
Management znanja je proces sprejemanja in uporabe kolektivne izku-
šnje organizacije kjer koli v poslovnem procesu – na papirju, v dokumentih,
bazah podatkov (explicit knowledge – eksplicitno, vidno znanje) ali v gla-
vah zaposlenih (tacit knowledge – tiho, nevidno znanje). Približno 95 % in-
formacij obstaja kot tako imenovano tiho znanje. To je pravzaprav gonilna
sila inovativnosti – edina konkurenčna prednost, ki podpira podjetje v ne-
Najširši pristop k temu konceptu je razmišljanje o managementu zna-
nja kot procesu, ki predstavlja enotnost treh komponent: ljudi, procesov
in tehnologije, in ki gre skozi naslednje faze: ustvarjanje znanja (creation),
osvojitev znanja (capture), shranjevanje znanja (storing), delitev znanja z
drugimi (sharing) in uporabo znanja (application); na ta način tvorijo svoj
življenjski cikel.
Ljudje
Najtežji in vsekakor najpomembnejši izziv pri izvajanju koncepta manage-
menta znanja je priprava organizacijske kulture v podporo managementu
znanja. Vprašanja, ki se najpogosteje postavljajo v zvezi s tem elementom
procesa, so: Ali je organizacijska kultura pripravljena podpreti stalno uče-
nje in izmenjavo znanja? Ali so ljudje motivirani za ustvarjanje, izmenjavo
42 in uporabo znanja? Ali v organizaciji obstaja kultura odprtosti in medse-
bojnega spoštovanja? Ali so ljudje navdihnjeni za inovacije?
Procesi
Organizacije so pogosto prisiljene uvesti spremembe, da bi dosegle izmenjavo
znanja, ne samo na način, na katerega so strukturirani posamezni proce-
si, ampak tudi v organizacijsko strukturo kot celoto. Tukaj moramo posta-
viti vprašanje, kako bi bilo treba prilagoditi postopke za podporo ljudem v
ustvarjanju, izmenjavi in uporabi znanja.
Tehnologija
Je pomemben in nepogrešljiv del managementa znanja – pomaga pri pove-
zovanju informacij in ljudi, kot tudi ljudi med seboj. Tehnologija pa ni reši-
tev sama po sebi, prilagojena mora biti ljudem in procesom ustvarjanja, iz-
menjavam in uporabi človeškega znanja.
Predstavljene komponente so med seboj povezane in enako pomembne,
vendar pa je človek zagotovo bolj pomembna od drugih. Glavni organiza-
cijski poudarek mora zato biti na razvoju kulture in vedenja, pozitivno us-
merjenega k znanju, podprtega z ustreznimi postopki in potrebno tehno-
logijo.
Management znanja je proces sprejemanja in uporabe kolektivne izku-
šnje organizacije kjer koli v poslovnem procesu – na papirju, v dokumentih,
bazah podatkov (explicit knowledge – eksplicitno, vidno znanje) ali v gla-
vah zaposlenih (tacit knowledge – tiho, nevidno znanje). Približno 95 % in-
formacij obstaja kot tako imenovano tiho znanje. To je pravzaprav gonilna
sila inovativnosti – edina konkurenčna prednost, ki podpira podjetje v ne-
