Page 45 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Management znanja 45
sto univerz po vsem svetu ponuja tečaje managementa znanja in mnoge po-
slovne šole ponujajo s tega področja študijske programe.
Management znanja v sodobni ekonomiji
Da bi organizacije v ekonomiji znanja dosegle in ohranile svojo konku-
renčno prednost, se vse pogosteje obračajo k svojim neopredmetenim
sredstvom in vse več truda vlagajo v ustvarjanje in izmenjavo ustreznega
in veljavnega znanja. Čeprav management znanja predstavlja razmeroma
novo področje, rezultati v praksi kot tudi vse več teoretičnih študij kažejo
njegovo teoretično in tudi praktično vrednost.
Z uporabo koncepta managementa znanja v praksi organizacije, na
splošno gledano, teže dosežejo dva cilja: prvič, ustvarjanje novega znanja
zaradi pospeševanja inovacij in zagotavljanja konkurenčne prednosti na
trgu, in drugič, delitev obstoječega znanja v organizaciji zaradi povečanja
njihove učinkovitosti. Velja, da je največja prednost današnje organizacije,
sposobnost za učenje in odprtost za spremembe, da se uči hitreje od drugih
organizacij ter da naučeno hitro pretvori v ukrepanje.
Čeprav prve študije in praksa managementa znanja sežejo samo dese-
tletje nazaj, zanimanje za to področje od takrat močno narašča. Z narašča-
njem številnih akademskih raziskav in člankov se hitro razvija tudi praksa
managementa znanja z zahtevnim vključevanjem strokovnjakov iz različ-
nih disciplin, kot so ekonomija, management, sociologija, psihologija, filo-
zofija, management informacijskih sistemov.
O pomenu programov managementa znanja, ki so se izkazali za naj-
boljše v praksi, pričajo številne študije uglednih agencij in svetovalnih pod-
jetij. Tako od leta 1998 KPMG v svojem 'Knowledge management survey'
raziskuje pomen znanja in obstoječih programov managementa znanja v
500 najuspešnejših evropskih podjetjih. Ugotovitve raziskav v letu 2000
kažejo, da so management znanja uvedli kot sestavni del poslovanja teh
družb in da so prednosti tega koncepta jasne. Raziskava KPMG 2002/2003
(KPMG Global Sustainability Services 2005) kaže, da management zna-
nja dosega višje ravni in da je očitno vse večja udeležba managementa v tem
konceptu z vedno več inovacijami in skupnimi strategijami. Organizaci-
je se vključujejo v pojem management znanja, da bi dosegle enotnost med
organizacijskimi enotami, zmanjšale stroške, pospešile inovacije in doseg-
le dodano vrednost. Anketirani v raziskavi KPMG vidijo znanje kot stra-
teško prednost in verjamejo, da so zamudili poslovne priložnosti zaradi za-
nemarjanja znanja, ki jim je bilo že na voljo.
Posebej bomo izpostavili in analizirali rezultate omenjene KPMG raz-
iskave 'Knowledge advisory services', ki je bila opravljena 2002 in 2003 med
sto univerz po vsem svetu ponuja tečaje managementa znanja in mnoge po-
slovne šole ponujajo s tega področja študijske programe.
Management znanja v sodobni ekonomiji
Da bi organizacije v ekonomiji znanja dosegle in ohranile svojo konku-
renčno prednost, se vse pogosteje obračajo k svojim neopredmetenim
sredstvom in vse več truda vlagajo v ustvarjanje in izmenjavo ustreznega
in veljavnega znanja. Čeprav management znanja predstavlja razmeroma
novo področje, rezultati v praksi kot tudi vse več teoretičnih študij kažejo
njegovo teoretično in tudi praktično vrednost.
Z uporabo koncepta managementa znanja v praksi organizacije, na
splošno gledano, teže dosežejo dva cilja: prvič, ustvarjanje novega znanja
zaradi pospeševanja inovacij in zagotavljanja konkurenčne prednosti na
trgu, in drugič, delitev obstoječega znanja v organizaciji zaradi povečanja
njihove učinkovitosti. Velja, da je največja prednost današnje organizacije,
sposobnost za učenje in odprtost za spremembe, da se uči hitreje od drugih
organizacij ter da naučeno hitro pretvori v ukrepanje.
Čeprav prve študije in praksa managementa znanja sežejo samo dese-
tletje nazaj, zanimanje za to področje od takrat močno narašča. Z narašča-
njem številnih akademskih raziskav in člankov se hitro razvija tudi praksa
managementa znanja z zahtevnim vključevanjem strokovnjakov iz različ-
nih disciplin, kot so ekonomija, management, sociologija, psihologija, filo-
zofija, management informacijskih sistemov.
O pomenu programov managementa znanja, ki so se izkazali za naj-
boljše v praksi, pričajo številne študije uglednih agencij in svetovalnih pod-
jetij. Tako od leta 1998 KPMG v svojem 'Knowledge management survey'
raziskuje pomen znanja in obstoječih programov managementa znanja v
500 najuspešnejših evropskih podjetjih. Ugotovitve raziskav v letu 2000
kažejo, da so management znanja uvedli kot sestavni del poslovanja teh
družb in da so prednosti tega koncepta jasne. Raziskava KPMG 2002/2003
(KPMG Global Sustainability Services 2005) kaže, da management zna-
nja dosega višje ravni in da je očitno vse večja udeležba managementa v tem
konceptu z vedno več inovacijami in skupnimi strategijami. Organizaci-
je se vključujejo v pojem management znanja, da bi dosegle enotnost med
organizacijskimi enotami, zmanjšale stroške, pospešile inovacije in doseg-
le dodano vrednost. Anketirani v raziskavi KPMG vidijo znanje kot stra-
teško prednost in verjamejo, da so zamudili poslovne priložnosti zaradi za-
nemarjanja znanja, ki jim je bilo že na voljo.
Posebej bomo izpostavili in analizirali rezultate omenjene KPMG raz-
iskave 'Knowledge advisory services', ki je bila opravljena 2002 in 2003 med
