Page 46 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
500 vodilnimi organizacijami v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in na Ni-
zozemskem. Cilj raziskave je bil z metodo primerjanja (benchmarking) do-
ločiti stanje koncepta managementa znanja v evropskih profitnih in tudi
neprofitnih organizacijah.
Ključna vprašanja, ki jih raziskava obravnava, so: Kako doseči manage-
ment znanja za izboljšanje poslovnih rezultatov? Kako obvladovati vlaga-
njem v management znanja in pričakovane rezultate? Ali obstajajo področ-
ja, ali hitra rešitev težave, ki jih organizacije trenutno zanemarjajo? Koliko
je naprednejši management znanja organizacije v primerjavi z drugimi or-
ganizacijami podobne velikosti in tržne usmerjenosti? Katere pobude ma-
nagementa znanja potekajo v podobnih organizacijah?
Za raziskovalne namene je sprejeta definicija, po kateri je management
znanja sistemiziran in organiziran pristop za dokazovanje zmogljivosti in
46 zmožnosti organizacije, da uporabi in mobilizira (svoje) znanje, da bi iz-
boljšala svojo uspešnost.
Ključne ugotovitve raziskave so bile naslednje (KPMG Knowledge
Advisory Services 2003):
− 80 % anketirancev je menilo, da je znanje strateška prednost
(vprašanje: Ali vaše podjetje priznava znanje kot strateško pred-
nost? Odgovor: 80 % – da, 20 % – ne).
Slika 2: Ali vaše podjetje priznava znanje kot strateško prednost?
− 78 % anketirancev je menilo, da zamujajo poslovne priložnosti,
ker slabo izkoriščajo razpoložljivo znanje (Vprašanje: Ali menite,
da manjka poslovnih priložnosti zaradi neizkoriščanja že na voljo
prisotnega znanja? Odgovor: 78 % – da, 17 % – ne 5 %, – ne vem).
500 vodilnimi organizacijami v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji in na Ni-
zozemskem. Cilj raziskave je bil z metodo primerjanja (benchmarking) do-
ločiti stanje koncepta managementa znanja v evropskih profitnih in tudi
neprofitnih organizacijah.
Ključna vprašanja, ki jih raziskava obravnava, so: Kako doseči manage-
ment znanja za izboljšanje poslovnih rezultatov? Kako obvladovati vlaga-
njem v management znanja in pričakovane rezultate? Ali obstajajo področ-
ja, ali hitra rešitev težave, ki jih organizacije trenutno zanemarjajo? Koliko
je naprednejši management znanja organizacije v primerjavi z drugimi or-
ganizacijami podobne velikosti in tržne usmerjenosti? Katere pobude ma-
nagementa znanja potekajo v podobnih organizacijah?
Za raziskovalne namene je sprejeta definicija, po kateri je management
znanja sistemiziran in organiziran pristop za dokazovanje zmogljivosti in
46 zmožnosti organizacije, da uporabi in mobilizira (svoje) znanje, da bi iz-
boljšala svojo uspešnost.
Ključne ugotovitve raziskave so bile naslednje (KPMG Knowledge
Advisory Services 2003):
− 80 % anketirancev je menilo, da je znanje strateška prednost
(vprašanje: Ali vaše podjetje priznava znanje kot strateško pred-
nost? Odgovor: 80 % – da, 20 % – ne).
Slika 2: Ali vaše podjetje priznava znanje kot strateško prednost?
− 78 % anketirancev je menilo, da zamujajo poslovne priložnosti,
ker slabo izkoriščajo razpoložljivo znanje (Vprašanje: Ali menite,
da manjka poslovnih priložnosti zaradi neizkoriščanja že na voljo
prisotnega znanja? Odgovor: 78 % – da, 17 % – ne 5 %, – ne vem).
