Page 48 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
težke? Najpogosteje se to zgodi zaradi glavne »bolezni«, tako imenova-
ne paradigm paralysis. Podjetja so tako »okužena« z načinom poslovanja,
da je zanje skoraj nemogoče spremeniti se in postati udeleženec v novi igri.
Glede na to, da smo na razpotju med industrijsko ekonomijo (industri-
al economy) in ekonomijo znanja (knowledge economy), se je dobro za trenu-
tek ustaviti in se ozreti na staro paradigmo ter videti, v čem se nova paradi-
gma razlikuje od nje. Za razliko od stare organizacijske logike, za katero je
značilna stabilnost, informacijska skromnost, lokalni značaj, obseg, usmer-
jenost na delo, posamezne usmeritve in hierarhijo, so za novo organizaci-
jo značilni dinamika in učenje ter veliko informacij, globalizem, timska
usmerjenost, usmerjenost na sposobnosti in usmerjenost k uporabnikom
storitev.
V ekonomiji znanja se management srečuje z re-everything, to je s pre-
48 novo vseh poslovnih procesov. Podjetja občutijo potrebo po spremembah
in nenehnem preverjanju svojih ciljev, ciljev poslovanja, načina poslovanja.
Skratka – podjetja potrebujejo čas, da se prilagodijo nenehnim spremem-
bam v okolju.
Kar danes pogosto slišimo v poslu je, da je treba »delati pametneje, ne
teže«. Tako je revija »Fast Company« v juliju 1997 razglasila tri poslovna
pravila v današnjem poslovnem svetu. Prvo pravilo današnjega poslovne-
ga sveta se glasi: pametnejše podjetje zmaga; drugo pravilo poslovanja da-
nes je: da postanete najpametnejše podjetje, zaposlite najpametnejše ljudi
in tretje pravilo današnjega poslovanja: da zaposlite najpametnejše ljudi in
nadaljujte z učenjem.
V novi ekonomiji znanja so najuspešnejša tista podjetja, ki so bogata z
nevidnim premoženjem, to je z informacijami in znanjem, s katerimi raz-
polagajo, za razliko od dobrin v tradicionalnem smislu, ki izgubljajo svoj
osnovni pomen. Takšna organizacija, znana kot organizacija »all brains,
no body«, je v diametralnem nasprotju s tradicionalno organizacijo, tako
imenovano »small brain, large body«, ki je značilna za industrijsko dobo.
Kar je značilno za to organizacijo, in tisto, kar predstavlja ogledalo mana-
gementu znanja kot nove paradigme vodenja in upravljanja je, da samo mo-
žgani (brain) proizvajajo dodano vrednost podjetja in zato je treba ta del
organizacije še naprej razvijati. V tem smislu ni treba posebej poudarjati,
kako pomemben je koncept managementa znanja v ekonomiji znanja.
Življenjski ciklus managementa znanja
Proces managementa znanja se odvija skozi vrsto faz za oblikovanje svojega
življenjskega cikla. Čeprav so v literaturi prisotna različna mnenja in stali-
šča o številu in vsebini faz življenjskega cikla managementa znanja, smo se
težke? Najpogosteje se to zgodi zaradi glavne »bolezni«, tako imenova-
ne paradigm paralysis. Podjetja so tako »okužena« z načinom poslovanja,
da je zanje skoraj nemogoče spremeniti se in postati udeleženec v novi igri.
Glede na to, da smo na razpotju med industrijsko ekonomijo (industri-
al economy) in ekonomijo znanja (knowledge economy), se je dobro za trenu-
tek ustaviti in se ozreti na staro paradigmo ter videti, v čem se nova paradi-
gma razlikuje od nje. Za razliko od stare organizacijske logike, za katero je
značilna stabilnost, informacijska skromnost, lokalni značaj, obseg, usmer-
jenost na delo, posamezne usmeritve in hierarhijo, so za novo organizaci-
jo značilni dinamika in učenje ter veliko informacij, globalizem, timska
usmerjenost, usmerjenost na sposobnosti in usmerjenost k uporabnikom
storitev.
V ekonomiji znanja se management srečuje z re-everything, to je s pre-
48 novo vseh poslovnih procesov. Podjetja občutijo potrebo po spremembah
in nenehnem preverjanju svojih ciljev, ciljev poslovanja, načina poslovanja.
Skratka – podjetja potrebujejo čas, da se prilagodijo nenehnim spremem-
bam v okolju.
Kar danes pogosto slišimo v poslu je, da je treba »delati pametneje, ne
teže«. Tako je revija »Fast Company« v juliju 1997 razglasila tri poslovna
pravila v današnjem poslovnem svetu. Prvo pravilo današnjega poslovne-
ga sveta se glasi: pametnejše podjetje zmaga; drugo pravilo poslovanja da-
nes je: da postanete najpametnejše podjetje, zaposlite najpametnejše ljudi
in tretje pravilo današnjega poslovanja: da zaposlite najpametnejše ljudi in
nadaljujte z učenjem.
V novi ekonomiji znanja so najuspešnejša tista podjetja, ki so bogata z
nevidnim premoženjem, to je z informacijami in znanjem, s katerimi raz-
polagajo, za razliko od dobrin v tradicionalnem smislu, ki izgubljajo svoj
osnovni pomen. Takšna organizacija, znana kot organizacija »all brains,
no body«, je v diametralnem nasprotju s tradicionalno organizacijo, tako
imenovano »small brain, large body«, ki je značilna za industrijsko dobo.
Kar je značilno za to organizacijo, in tisto, kar predstavlja ogledalo mana-
gementu znanja kot nove paradigme vodenja in upravljanja je, da samo mo-
žgani (brain) proizvajajo dodano vrednost podjetja in zato je treba ta del
organizacije še naprej razvijati. V tem smislu ni treba posebej poudarjati,
kako pomemben je koncept managementa znanja v ekonomiji znanja.
Življenjski ciklus managementa znanja
Proces managementa znanja se odvija skozi vrsto faz za oblikovanje svojega
življenjskega cikla. Čeprav so v literaturi prisotna različna mnenja in stali-
šča o številu in vsebini faz življenjskega cikla managementa znanja, smo se
