Page 49 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Management znanja 49
odločili za stališče avtorja Sydanmaanlakka (2002), po katerem proces ma-
nagementa znanja poteka v petih fazah:
− ustvarjanje znanja (angl. creation),
− osvajanje znanja (angl. capture),
− ohranjanje znanja (angl. storing),
− delitev znanja z drugimi (angl. sharing) in
− uporabo znanja (angl. application).
Na osnovi analize številnih delitev in faz bi življenjskega cikla manage-
menta znanja lahko opisali, kot je grafično prikazano na Sliki 4, da vsebuje
vse bistvene elemente tega procesa, zastopane v teoriji.
Slika 4 prikazuje odnos med življenjskim ciklom procesa managemen-
ta znanja ter štirimi ključnimi področji v organizaciji. Samo ko jih gledamo
skupaj, lahko razumemo trajno enotnost in enotnost med procesom ma-
nagementa znanja in procesa odločanja, organizacijske kulture, kadrovske
politike organizacije in informacijske tehnologije. Vsako od teh podro-
čij lahko vpliva na način, na katerega je management znanja umeščen in v
podporo organizaciji.
Elias M. Awad in Hassan M. Ghaziri (2004) navajata glavna področ-
ja, na katera moramo biti pozorni pri uvajanju sistema managementa zna-
nja; ta so naslednja:
− Kultura
Spreminjanje organizacijske kulture ni proces, ki ga je mogoče
izvesti čez noč. Prvi izziv je prepričati ljudi, da delijo svoje zna-
nje in da ga ne obdržijo zase. Da bi to dosegli, je treba spremeni-
ti vedenje in obnašanje ljudi. Podjetje, ki razvije pravo kombinaci-
jo spodbud za zaposlene, da sodelujejo in delijo svoje znanje, je na
najboljši poti za uvedbo uspešnega sistema managementa znanja.
Tradicionalno zaposleni čuvajo svoje znanje, saj z razlogom verja-
mejo, da izgubijo prednost in položaj v organizacije, če svoje zna-
nje delijo. Po njihovem mnenju je znanje moč in nihče je ne želi
izgubiti. Sistem managementa znanja mora izmenjavo znanja nap-
raviti dovolj privlačno, da bo vztrajalo, in privlačno ne le za podje-
tja, temveč tudi za posameznika;
− Ocena znanja
Ocena vrednosti informacij je ključni korak, če organizacija želi
revidirati svojo metodo ali ustvariti sistem nagrajevanja za za-
poslene, ki ustvarjajo »najboljše« znanje.
odločili za stališče avtorja Sydanmaanlakka (2002), po katerem proces ma-
nagementa znanja poteka v petih fazah:
− ustvarjanje znanja (angl. creation),
− osvajanje znanja (angl. capture),
− ohranjanje znanja (angl. storing),
− delitev znanja z drugimi (angl. sharing) in
− uporabo znanja (angl. application).
Na osnovi analize številnih delitev in faz bi življenjskega cikla manage-
menta znanja lahko opisali, kot je grafično prikazano na Sliki 4, da vsebuje
vse bistvene elemente tega procesa, zastopane v teoriji.
Slika 4 prikazuje odnos med življenjskim ciklom procesa managemen-
ta znanja ter štirimi ključnimi področji v organizaciji. Samo ko jih gledamo
skupaj, lahko razumemo trajno enotnost in enotnost med procesom ma-
nagementa znanja in procesa odločanja, organizacijske kulture, kadrovske
politike organizacije in informacijske tehnologije. Vsako od teh podro-
čij lahko vpliva na način, na katerega je management znanja umeščen in v
podporo organizaciji.
Elias M. Awad in Hassan M. Ghaziri (2004) navajata glavna področ-
ja, na katera moramo biti pozorni pri uvajanju sistema managementa zna-
nja; ta so naslednja:
− Kultura
Spreminjanje organizacijske kulture ni proces, ki ga je mogoče
izvesti čez noč. Prvi izziv je prepričati ljudi, da delijo svoje zna-
nje in da ga ne obdržijo zase. Da bi to dosegli, je treba spremeni-
ti vedenje in obnašanje ljudi. Podjetje, ki razvije pravo kombinaci-
jo spodbud za zaposlene, da sodelujejo in delijo svoje znanje, je na
najboljši poti za uvedbo uspešnega sistema managementa znanja.
Tradicionalno zaposleni čuvajo svoje znanje, saj z razlogom verja-
mejo, da izgubijo prednost in položaj v organizacije, če svoje zna-
nje delijo. Po njihovem mnenju je znanje moč in nihče je ne želi
izgubiti. Sistem managementa znanja mora izmenjavo znanja nap-
raviti dovolj privlačno, da bo vztrajalo, in privlačno ne le za podje-
tja, temveč tudi za posameznika;
− Ocena znanja
Ocena vrednosti informacij je ključni korak, če organizacija želi
revidirati svojo metodo ali ustvariti sistem nagrajevanja za za-
poslene, ki ustvarjajo »najboljše« znanje.
