Page 52 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
svoji znameniti knjigi 'Knowledge creating company' Nonaka in Takeuchi
trdita, da je treba znanje, pridobljeno iz zunanjega okolja, deliti na celotno
organizacijo, shranjuje pa naj se v bazah znanja organizacije in se uporab-
lja za razvoj novih tehnologij in izdelkov. Proces premika znanja iz zuna-
njega okolja v organizacijo imenujemo konverzija. Pretvorba znanja vklju-
čuje tiho in eksplicitno znanje. Po mnenju Nonake in Takeuchija (1995)
poteka pretvorba tako eksplicitnega kot tudi tihega znanja preko štirih sto-
penj; te so:
− Socializacija – proces prehoda od tihega v tiho znanje. Socializa-
cija vključuje proces, v katerem člani organizacije delijo svoje tiho
znanje, izkušnje. Socializacija je proces sprejemanja tacit znanja
skozi izmenjavo izkušenj opazovanja, imitacije in usposabljanja na
delovnem mestu.
52
− Outsourcing – od tihega znanja v eksplicitno. Zunanje izvajanje
vključuje sposobnost za pretvorbo tihega znanja v eksplicitno, to
je pretvorba ideje v konkretno znanje. Outsourcing pomeni arti-
kulacijo konceptualnega tacit znanja z uporabo tehnik, kot so ab-
strakcije, metafore, analogije ali modeli.
− Kombinacija – iz eksplicitnega do neeksplicitnega znanja. V tej
fazi se eksplicitno znanje preoblikuje v nove, bolj eksplicitne ob-
like znanja. Kombinacija pomeni upravljanje eksplicitnega, siste-
matičnega znanja z uporabo tehnik, kot so: razvrščanje in združe-
vanje. Gre za povezovanje eksplicitnega znanja iz različnih virov.
Tako posamezniki izmenjujejo svoje eksplicitno znanje preko te-
lefonskih pogovorov in srečanj ter obstoječih informacij v podat-
kovnih bazah; to znanje je mogoče razvrstiti, razvrščati na različ-
ne načine.
− Internalizacija – iz eksplicitnega do tihega znanja. Med to
zaključno fazo v spirali znanja se eksplicitno znanje vrne v obliko
tihega znanja. To pomeni, da vsi člani organizacije sprejmejo novo
eksplicitno znanje in na njegovi osnovi tvorijo nov okvir za svo-
je, že obstoječe tiho znanje. Eksplicitno znanje postane del baze
znanja posameznika, to je njegovega miselnega modela in s tem
postane del vrednosti, ki je sedaj v posesti organizacije. Sem vk-
ljučujemo operativno znanje ali učenje skozi ukrepe (learning by
doing), skupen miselni model in tehniko know-how.
Kot je prikazano na Sliki 5, proces ustvarjanja znanja ni sekvenčni pro-
ces, vendar je odvisen od zvezne in dinamične interakcije med tihim in ek-
splicitnim znanjem, ki se izvaja skozi navedene štiri modele. Spirala znanja
svoji znameniti knjigi 'Knowledge creating company' Nonaka in Takeuchi
trdita, da je treba znanje, pridobljeno iz zunanjega okolja, deliti na celotno
organizacijo, shranjuje pa naj se v bazah znanja organizacije in se uporab-
lja za razvoj novih tehnologij in izdelkov. Proces premika znanja iz zuna-
njega okolja v organizacijo imenujemo konverzija. Pretvorba znanja vklju-
čuje tiho in eksplicitno znanje. Po mnenju Nonake in Takeuchija (1995)
poteka pretvorba tako eksplicitnega kot tudi tihega znanja preko štirih sto-
penj; te so:
− Socializacija – proces prehoda od tihega v tiho znanje. Socializa-
cija vključuje proces, v katerem člani organizacije delijo svoje tiho
znanje, izkušnje. Socializacija je proces sprejemanja tacit znanja
skozi izmenjavo izkušenj opazovanja, imitacije in usposabljanja na
delovnem mestu.
52
− Outsourcing – od tihega znanja v eksplicitno. Zunanje izvajanje
vključuje sposobnost za pretvorbo tihega znanja v eksplicitno, to
je pretvorba ideje v konkretno znanje. Outsourcing pomeni arti-
kulacijo konceptualnega tacit znanja z uporabo tehnik, kot so ab-
strakcije, metafore, analogije ali modeli.
− Kombinacija – iz eksplicitnega do neeksplicitnega znanja. V tej
fazi se eksplicitno znanje preoblikuje v nove, bolj eksplicitne ob-
like znanja. Kombinacija pomeni upravljanje eksplicitnega, siste-
matičnega znanja z uporabo tehnik, kot so: razvrščanje in združe-
vanje. Gre za povezovanje eksplicitnega znanja iz različnih virov.
Tako posamezniki izmenjujejo svoje eksplicitno znanje preko te-
lefonskih pogovorov in srečanj ter obstoječih informacij v podat-
kovnih bazah; to znanje je mogoče razvrstiti, razvrščati na različ-
ne načine.
− Internalizacija – iz eksplicitnega do tihega znanja. Med to
zaključno fazo v spirali znanja se eksplicitno znanje vrne v obliko
tihega znanja. To pomeni, da vsi člani organizacije sprejmejo novo
eksplicitno znanje in na njegovi osnovi tvorijo nov okvir za svo-
je, že obstoječe tiho znanje. Eksplicitno znanje postane del baze
znanja posameznika, to je njegovega miselnega modela in s tem
postane del vrednosti, ki je sedaj v posesti organizacije. Sem vk-
ljučujemo operativno znanje ali učenje skozi ukrepe (learning by
doing), skupen miselni model in tehniko know-how.
Kot je prikazano na Sliki 5, proces ustvarjanja znanja ni sekvenčni pro-
ces, vendar je odvisen od zvezne in dinamične interakcije med tihim in ek-
splicitnim znanjem, ki se izvaja skozi navedene štiri modele. Spirala znanja
