Page 77 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Dejavniki vpliva na management znanja 77
ji. Znanje nastaja v umu posameznika. Ali, kot to trdita Davenport in Pru-
sak (2000), znanje je splet izkušenj, vrednot, kontekstualnih informacij in
ekspertnih veščin ter védenja, ki tvorijo okvir za vrednotenje novih izku-
šenj in informacij. Tako opredeljeno znanje, ki ga opazujemo z organizacij-
skega vidika, vključuje tudi rutine in procese, prakso in norme obnašanja,
vedénja. Iz vsega navedenega lahko sklepamo dve stvari: najprej – v prime-
ru organizacijske kulture kot tudi v primeru managementa znanja govori-
mo o socialno pogojenih kategorijah, v katerih v ospredju stoji človeški de-
javnik, in nato – k raziskovanju managementa znanja ni mogoče pristopiti,
ne da bi podrobno raziskali organizacijsko kulturo.
Za potrebe raziskave vpliva organizacijske kulture na uspešnost mana-
gementa znanja bi bila ustrezna naslednja definicija, ki pravi, da »mana-
gement znanja vključuje uporabo in uveljavitev dobička od razpoložljivih
virov s ciljem oblikovanja okolja, v katerem so informacije dostopne posa-
meznikom in v katerem posamezniki sprejemajo, delijo in uporabljajo te
informacije, da bi razvili svoje lastno znanje in bi se opogumili, da uporabi-
jo svoje znanje v dobrobit organizacije.« (Harman in Brelade 2000)
Kot je razvidno iz navedene definicije, ima organizacijsko okolje po-
membno vlogo v implementaciji koncepta managementa znanja. Pod poj-
mom okolje vsekakor ne razumemo le fizičnega okolja v smislu delovnega
prostora, pohištva in računalnika, ampak nekaj mnogo bolj kompleksnega
– kulturo organizacijskega okolja.
Ta definicija poudari pomen človeškega dejavnika v managementu zna-
nja in tudi v organizacijski kulturi. Eden od pogojev za uspešen program
managementa znanja je pravzaprav uveljavitev organizacijske kulture, ki bo
prepoznala pomen kolektivnega znanja v organizaciji in ki bo potem v po-
moč pri implementaciji programa managementa znanja, ki bo tako znanje
uporabil v akciji na način pridobivanja dodane vrednosti za organizacijo.
Organizacijska kultura kot dejavnik vpliva na management znanja
Kot smo že predhodno navedli, pregled in analiza literature, kot tudi pre-
učevanje rezultatov raziskav in študij s področja managementa znanja, ka-
žejo na tesno povezavo med managementom znanja in organizacijsko kul-
turo. Mnogi avtorji soglašajo, da je organizacijska kultura ključni dejavnik
uspešnosti programa managementa znanja. Sledita kratek pregled in anali-
za virov, ki potrjujejo navedeno trditev.
Tissen, Andriessen in Lekanne Deprez (1998) menijo, da je treba kul-
turološke meje v organizaciji združiti, da bi lahko vzpostavili delitev zna-
nja. Eden od glavnih pogojev za ustvarjanje kulture znanja v podjetju je
uprava ter njena pripravljenost podpreti implementacijo tovrstne kulture.
ji. Znanje nastaja v umu posameznika. Ali, kot to trdita Davenport in Pru-
sak (2000), znanje je splet izkušenj, vrednot, kontekstualnih informacij in
ekspertnih veščin ter védenja, ki tvorijo okvir za vrednotenje novih izku-
šenj in informacij. Tako opredeljeno znanje, ki ga opazujemo z organizacij-
skega vidika, vključuje tudi rutine in procese, prakso in norme obnašanja,
vedénja. Iz vsega navedenega lahko sklepamo dve stvari: najprej – v prime-
ru organizacijske kulture kot tudi v primeru managementa znanja govori-
mo o socialno pogojenih kategorijah, v katerih v ospredju stoji človeški de-
javnik, in nato – k raziskovanju managementa znanja ni mogoče pristopiti,
ne da bi podrobno raziskali organizacijsko kulturo.
Za potrebe raziskave vpliva organizacijske kulture na uspešnost mana-
gementa znanja bi bila ustrezna naslednja definicija, ki pravi, da »mana-
gement znanja vključuje uporabo in uveljavitev dobička od razpoložljivih
virov s ciljem oblikovanja okolja, v katerem so informacije dostopne posa-
meznikom in v katerem posamezniki sprejemajo, delijo in uporabljajo te
informacije, da bi razvili svoje lastno znanje in bi se opogumili, da uporabi-
jo svoje znanje v dobrobit organizacije.« (Harman in Brelade 2000)
Kot je razvidno iz navedene definicije, ima organizacijsko okolje po-
membno vlogo v implementaciji koncepta managementa znanja. Pod poj-
mom okolje vsekakor ne razumemo le fizičnega okolja v smislu delovnega
prostora, pohištva in računalnika, ampak nekaj mnogo bolj kompleksnega
– kulturo organizacijskega okolja.
Ta definicija poudari pomen človeškega dejavnika v managementu zna-
nja in tudi v organizacijski kulturi. Eden od pogojev za uspešen program
managementa znanja je pravzaprav uveljavitev organizacijske kulture, ki bo
prepoznala pomen kolektivnega znanja v organizaciji in ki bo potem v po-
moč pri implementaciji programa managementa znanja, ki bo tako znanje
uporabil v akciji na način pridobivanja dodane vrednosti za organizacijo.
Organizacijska kultura kot dejavnik vpliva na management znanja
Kot smo že predhodno navedli, pregled in analiza literature, kot tudi pre-
učevanje rezultatov raziskav in študij s področja managementa znanja, ka-
žejo na tesno povezavo med managementom znanja in organizacijsko kul-
turo. Mnogi avtorji soglašajo, da je organizacijska kultura ključni dejavnik
uspešnosti programa managementa znanja. Sledita kratek pregled in anali-
za virov, ki potrjujejo navedeno trditev.
Tissen, Andriessen in Lekanne Deprez (1998) menijo, da je treba kul-
turološke meje v organizaciji združiti, da bi lahko vzpostavili delitev zna-
nja. Eden od glavnih pogojev za ustvarjanje kulture znanja v podjetju je
uprava ter njena pripravljenost podpreti implementacijo tovrstne kulture.
