Page 85 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 85
Dejavniki vpliva na management znanja 85
vanja na podlagi jasnega merjenja produktivnosti. Torej, pri delavcih zna-
nja vse temelji na kreativnosti in zaupanju. Zaradi tega se vodje ne morejo
držati točno začrtanega in predvidljivega stila vodenja, ampak ga morajo,
spremljajoč znake iz okolja in znake, ki jih pošiljajo sami delavci znanja,
prilagajati daniti situaciji, seveda soglasno s svojimi omejitvami in sposob-
nostmi. Vodja mora biti, v spreminjajočem se in kompleksnem poslovnem
okolju, sposoben videti neobičajne potenciale v običajnih ljudeh in svoje
odločbe izdajati ob ravnotežju med idealizmom in pragmatizmom. Dolo-
čeni avtorji tak model vodenja imenujejo »vodenje iz ozadja«. Hill (2008)
ga definira kot vodenje, ki omogoča kreiranje take organizacijske kulture,
v kateri bodo različni ljudje v različnih trenutkih, v odvisnosti od zahtev
okolja, njihovih ciljev, sposobnosti, veščin in smeri inovacij, prišli na vrh
skupine in jo vodili v potrebni smeri. To je mogoče način, da delavci znanja
v popolnosti pridejo do izraza, da prednosti programa managementa zna-
nja postanejo vidne, skupno znanje, dostopno vsem v organizaciji, pa prive-
de do uveljavitve dodatne vrednosti za organizacijo ter efektivno in učin-
kovito izdajo odločb.
Mogoče je dal najboljšo sliko vodenja v ekonomiji znanja Peter Druc-
ker, ki delo vodje organizacije primerja z delom vodenja opere (Drucker
2002).
Elementi vodenja, ki so bili predmet te raziskave so ali:
− obstaja jasna vizija o tem, kakšno znanje lahko izkoristimo na naj-
boljši način v ta namen,
− neguje se kulturo učenja in usposabljanja zaposlenih,
− vodenje je usmerjeno k znanju kot temelju konkurenčne prednosti
modernih organizacij,
− neguje se odprta komunikacija in zaupanje in
− zaposlene se na pravi način motivira v smeri spodbujanja manage-
menta znanja.
Informacijska-komunikacijska tehnologija
Tehnologija ima vsekakor zelo pomembno vlogo pri širjenju in delitvi zna-
nja, pri učenju in izboljšanju znanja ter organiziranju obstoječega in zbra-
nega novega znanja. Pomen in koristi tehnologije so posebno poudarjene
pri analiziranju osnovnih elementov managementa znanja. Ne samo, da se
poudarja eden od osnovnih elementov koncepta managementa znanja pri
ljudeh in procesih, ampak se poudarja tudi pomen tehnologije v upravlja-
nju znanja, včasih pa se pri tem zanemari socialna in človeška narava zna-
nja. Informacijske-komunikacijske tehnologije nedvomno nudijo moč in
vanja na podlagi jasnega merjenja produktivnosti. Torej, pri delavcih zna-
nja vse temelji na kreativnosti in zaupanju. Zaradi tega se vodje ne morejo
držati točno začrtanega in predvidljivega stila vodenja, ampak ga morajo,
spremljajoč znake iz okolja in znake, ki jih pošiljajo sami delavci znanja,
prilagajati daniti situaciji, seveda soglasno s svojimi omejitvami in sposob-
nostmi. Vodja mora biti, v spreminjajočem se in kompleksnem poslovnem
okolju, sposoben videti neobičajne potenciale v običajnih ljudeh in svoje
odločbe izdajati ob ravnotežju med idealizmom in pragmatizmom. Dolo-
čeni avtorji tak model vodenja imenujejo »vodenje iz ozadja«. Hill (2008)
ga definira kot vodenje, ki omogoča kreiranje take organizacijske kulture,
v kateri bodo različni ljudje v različnih trenutkih, v odvisnosti od zahtev
okolja, njihovih ciljev, sposobnosti, veščin in smeri inovacij, prišli na vrh
skupine in jo vodili v potrebni smeri. To je mogoče način, da delavci znanja
v popolnosti pridejo do izraza, da prednosti programa managementa zna-
nja postanejo vidne, skupno znanje, dostopno vsem v organizaciji, pa prive-
de do uveljavitve dodatne vrednosti za organizacijo ter efektivno in učin-
kovito izdajo odločb.
Mogoče je dal najboljšo sliko vodenja v ekonomiji znanja Peter Druc-
ker, ki delo vodje organizacije primerja z delom vodenja opere (Drucker
2002).
Elementi vodenja, ki so bili predmet te raziskave so ali:
− obstaja jasna vizija o tem, kakšno znanje lahko izkoristimo na naj-
boljši način v ta namen,
− neguje se kulturo učenja in usposabljanja zaposlenih,
− vodenje je usmerjeno k znanju kot temelju konkurenčne prednosti
modernih organizacij,
− neguje se odprta komunikacija in zaupanje in
− zaposlene se na pravi način motivira v smeri spodbujanja manage-
menta znanja.
Informacijska-komunikacijska tehnologija
Tehnologija ima vsekakor zelo pomembno vlogo pri širjenju in delitvi zna-
nja, pri učenju in izboljšanju znanja ter organiziranju obstoječega in zbra-
nega novega znanja. Pomen in koristi tehnologije so posebno poudarjene
pri analiziranju osnovnih elementov managementa znanja. Ne samo, da se
poudarja eden od osnovnih elementov koncepta managementa znanja pri
ljudeh in procesih, ampak se poudarja tudi pomen tehnologije v upravlja-
nju znanja, včasih pa se pri tem zanemari socialna in človeška narava zna-
nja. Informacijske-komunikacijske tehnologije nedvomno nudijo moč in
