Page 87 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 87
Dejavniki vpliva na management znanja 87
menta znanja v štirih disciplinah, od katerih je ena tudi procesiranje podat-
kov in informacij, ki temelji na informacijski tehnologiji.
Martin et al. (2005, 342) ugotavljajo, da so najbolj dominantne para-
digme v zvezi z managementom znanja povezane z informacijskimi orod-
ji. Tudi raziskava, ki so jo v letu 1999 izvedli Scarbrough, Swan in Preston
(1999), naj bi pokazala, da 70 % člankov s področja managementa znanja
poudarja prav uporabo informacijskih orodij, ki se uporabljajo z namenom
managementa kodiranega znanja. Ob pregledu literature o managementu
znanja je zgoraj omenjeno dejstvo zares hitro razvidno. Carley in Schrei-
ber (2002, 11) v raziskavi vpliva informacijske tehnologije na širjenje znanja
ugotavljata, da ta za organizacijo predstavlja enega ključnih virov.
Odgovoriti je treba na vprašanje, zakaj uporabljati informacijska orod-
ja za management znanja. Med pomembnejšimi cilji sta zagotovo zmanjše-
vanje izgube znanja, do katere pride ob menjavi sodelavcev, in zmanjševa-
nje odvisnosti od določenih zaposlenih v organizaciji. Informacijska orodja
prav tako znatno prispevajo k ustvarjanju in iskanju znanja ter spodbuja-
jo shranjevanje in širjenje organizacijskega znanja. Na ta način lahko orga-
nizacija dosega precejšnjo konkurenčno prednost (Shere in Lee 2004, 935).
Gümüş in Hamarat (2004) izpostavljata pomembno izhodišče o in-
formacijskih orodjih in managementu znanja. Pravita namreč, da je treba
razlikovati med managementom informacij (z informacijski orodji) in ma-
nagementom znanja, saj slednje zajema tako management informacij, kot
tudi druge vidike tega, kako ljudje izvajajo funkcije, ki temeljijo na znanju.
Nekateri avtorji zagovarjajo trditev, da lahko večino dejavnosti mana-
gementa znanja podpremo na različne načine s pomočjo informacijskih in
komunikacijskih tehnologij (Bornemann et al. 2004, 36–7).
Razvitih je bilo že mnogo informacijskih rešitev za podporo manage-
mentu znanja z namenom pridobivanja, integracije, širjenja in uporabe or-
ganizacijskega znanja. Te sisteme lahko razvrstimo v štiri kategorije (Arta-
il 2006, 552):
− orodja za management vsebin,
− orodja za izmenjevanje (širjenje) znanja,
− orodja za iskanje znanja,
− splošna orodja za management znanja, ki predstavljajo neko sploš-
no rešitev za potrebe organizacije v zvezi z managementom zna-
nja.
V številnih organizacijah se uvajanje principov managementa znanja
prične ravno z uvedbo informacijskih rešitev, med katerimi je ena pomemb-
nejših rešitev zagotovo organizacijski informacijski portal (angl. enterpri-
menta znanja v štirih disciplinah, od katerih je ena tudi procesiranje podat-
kov in informacij, ki temelji na informacijski tehnologiji.
Martin et al. (2005, 342) ugotavljajo, da so najbolj dominantne para-
digme v zvezi z managementom znanja povezane z informacijskimi orod-
ji. Tudi raziskava, ki so jo v letu 1999 izvedli Scarbrough, Swan in Preston
(1999), naj bi pokazala, da 70 % člankov s področja managementa znanja
poudarja prav uporabo informacijskih orodij, ki se uporabljajo z namenom
managementa kodiranega znanja. Ob pregledu literature o managementu
znanja je zgoraj omenjeno dejstvo zares hitro razvidno. Carley in Schrei-
ber (2002, 11) v raziskavi vpliva informacijske tehnologije na širjenje znanja
ugotavljata, da ta za organizacijo predstavlja enega ključnih virov.
Odgovoriti je treba na vprašanje, zakaj uporabljati informacijska orod-
ja za management znanja. Med pomembnejšimi cilji sta zagotovo zmanjše-
vanje izgube znanja, do katere pride ob menjavi sodelavcev, in zmanjševa-
nje odvisnosti od določenih zaposlenih v organizaciji. Informacijska orodja
prav tako znatno prispevajo k ustvarjanju in iskanju znanja ter spodbuja-
jo shranjevanje in širjenje organizacijskega znanja. Na ta način lahko orga-
nizacija dosega precejšnjo konkurenčno prednost (Shere in Lee 2004, 935).
Gümüş in Hamarat (2004) izpostavljata pomembno izhodišče o in-
formacijskih orodjih in managementu znanja. Pravita namreč, da je treba
razlikovati med managementom informacij (z informacijski orodji) in ma-
nagementom znanja, saj slednje zajema tako management informacij, kot
tudi druge vidike tega, kako ljudje izvajajo funkcije, ki temeljijo na znanju.
Nekateri avtorji zagovarjajo trditev, da lahko večino dejavnosti mana-
gementa znanja podpremo na različne načine s pomočjo informacijskih in
komunikacijskih tehnologij (Bornemann et al. 2004, 36–7).
Razvitih je bilo že mnogo informacijskih rešitev za podporo manage-
mentu znanja z namenom pridobivanja, integracije, širjenja in uporabe or-
ganizacijskega znanja. Te sisteme lahko razvrstimo v štiri kategorije (Arta-
il 2006, 552):
− orodja za management vsebin,
− orodja za izmenjevanje (širjenje) znanja,
− orodja za iskanje znanja,
− splošna orodja za management znanja, ki predstavljajo neko sploš-
no rešitev za potrebe organizacije v zvezi z managementom zna-
nja.
V številnih organizacijah se uvajanje principov managementa znanja
prične ravno z uvedbo informacijskih rešitev, med katerimi je ena pomemb-
nejših rešitev zagotovo organizacijski informacijski portal (angl. enterpri-
