Page 88 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 88
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
se information portal (EIP), corporate portal), imenovan tudi korporacijski
portal. Ta je namenjen združevanju funkcij poslovne inteligence in mana-
gementa znanja v centralizirano namizno okolje, ki ga imenujemo portal
znanja (Oppong, Yen in Merhout 2005, 417). Namen poslovnega portala je
v celoti dosežen, ko ta postane logično in prvo mesto, na katerega zaposle-
ni najprej pomislijo, če želijo poiskati določeno informacijo, ki jo potrebu-
jejo pri izvajanju dela (Petrič 2004, 16–7).
Posledica dokumentiranja znanja v najrazličnejših oblikah je tudi ra-
zvoj raznovrstnih orodij, ki se uporabljajo za management znanja. To so na
primer baze znanja (angl. knowledge base), sistemi za management doku-
mentov (angl. document management system), sistemi za management po-
datkovnih baz (angl. database management system), spletni strežnik (angl.
web server), intraneti (angl. intranet) itd., vse pogosteje pa se za dostop do
88 znanja uporabljajo tudi zgoraj omenjeni poslovni portali (Kovačič in Bosilj
Vukšić 2005, 106).
Koulopoulos in Frappaolo (1999, 68) povzemata raziskavo skupine The
Delphi Group iz leta 1999, iz katere je razvidno, da so med prvimi peti-
mi orodji, ki so namenjena managementu znanja, podatkovne baze in baze
znanja, sistemi za management dokumentov, intranetni portali, orodja za
skupinsko delo in iskalniki.
Standardizirane in procesno oblikovane podatkovne baze zagotavlja-
jo zaposlenim dostop do ključnega znanja na vseh ravneh organizacije.
Dostop do tako dokumentiranega znanja pa lahko poenostavimo tudi z
uporabo interneta ali intraneta (Černelič 2004, 30).
Pathriage, Amaratunga in Haigh (2007, 119) izpostavljajo pomemben
vidik preoblikovanja tihega znanja v kodirano s pomočjo informacijskih
orodij oziroma shranjevanja tihega znanja v dokumente, podatkovne baze
in na druge nosilce.
Na podlagi prikazane teoretične analize lahko zaključimo da mana-
gement znanja ne moremo poistovetiti s tehnologijo in da se z velikim vla-
ganjem v tehnologijo ne more zagotoviti uspešnosti programa manage-
menta znanja. Vloga in vpliv informacijske-komunikacijske tehnologije
na program managementa znanja sta velika in ta element koncepta ma-
nagementa znanja zasluži veliko pozornosti, vendar samo če se obravna-
va v kontekstu s preostalima elementoma – ljudjmi in procesi. To pomeni,
da ima tehnologija, kot sredstvo, ki olajša upravljanje znanja, svoje mesto
v managementu znanja, samo če se vzame v poštev sposobnost človeka, da
kreira in deli znanje in da skozi navedene procese ustvarja dodano vred-
nost za organizacijo.
se information portal (EIP), corporate portal), imenovan tudi korporacijski
portal. Ta je namenjen združevanju funkcij poslovne inteligence in mana-
gementa znanja v centralizirano namizno okolje, ki ga imenujemo portal
znanja (Oppong, Yen in Merhout 2005, 417). Namen poslovnega portala je
v celoti dosežen, ko ta postane logično in prvo mesto, na katerega zaposle-
ni najprej pomislijo, če želijo poiskati določeno informacijo, ki jo potrebu-
jejo pri izvajanju dela (Petrič 2004, 16–7).
Posledica dokumentiranja znanja v najrazličnejših oblikah je tudi ra-
zvoj raznovrstnih orodij, ki se uporabljajo za management znanja. To so na
primer baze znanja (angl. knowledge base), sistemi za management doku-
mentov (angl. document management system), sistemi za management po-
datkovnih baz (angl. database management system), spletni strežnik (angl.
web server), intraneti (angl. intranet) itd., vse pogosteje pa se za dostop do
88 znanja uporabljajo tudi zgoraj omenjeni poslovni portali (Kovačič in Bosilj
Vukšić 2005, 106).
Koulopoulos in Frappaolo (1999, 68) povzemata raziskavo skupine The
Delphi Group iz leta 1999, iz katere je razvidno, da so med prvimi peti-
mi orodji, ki so namenjena managementu znanja, podatkovne baze in baze
znanja, sistemi za management dokumentov, intranetni portali, orodja za
skupinsko delo in iskalniki.
Standardizirane in procesno oblikovane podatkovne baze zagotavlja-
jo zaposlenim dostop do ključnega znanja na vseh ravneh organizacije.
Dostop do tako dokumentiranega znanja pa lahko poenostavimo tudi z
uporabo interneta ali intraneta (Černelič 2004, 30).
Pathriage, Amaratunga in Haigh (2007, 119) izpostavljajo pomemben
vidik preoblikovanja tihega znanja v kodirano s pomočjo informacijskih
orodij oziroma shranjevanja tihega znanja v dokumente, podatkovne baze
in na druge nosilce.
Na podlagi prikazane teoretične analize lahko zaključimo da mana-
gement znanja ne moremo poistovetiti s tehnologijo in da se z velikim vla-
ganjem v tehnologijo ne more zagotoviti uspešnosti programa manage-
menta znanja. Vloga in vpliv informacijske-komunikacijske tehnologije
na program managementa znanja sta velika in ta element koncepta ma-
nagementa znanja zasluži veliko pozornosti, vendar samo če se obravna-
va v kontekstu s preostalima elementoma – ljudjmi in procesi. To pomeni,
da ima tehnologija, kot sredstvo, ki olajša upravljanje znanja, svoje mesto
v managementu znanja, samo če se vzame v poštev sposobnost človeka, da
kreira in deli znanje in da skozi navedene procese ustvarja dodano vred-
nost za organizacijo.
