Page 90 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
zagotavljanje pretoka podatkov. Sistem managementa znanja je
orientiran na rezultat.
− Razvoj konvencionalnega sistem ne podpira orodja kot je hitri
prototip zato, ker vsebuje vsebino korakov, ki sledijo. Sistem ma-
nagementa znanja koristi hitri prototip, spreminja se v hodu in na
ta način izobražuje, vse dokler ni pripravljen za uporabo. Na ta
način prototip evolvira v končni sistem management znanja.
Obvezno je navesti tudi bistvene podobnosti, ki obstajajo med infor-
macijskimi sistemi v tradicionalnem smislu besede in sistemom mange-
menta znanja:
− Oba sistema začneta s problemom in končujeta z rešitvijo. Rešitev
problema pomembno vliva na dobrobit posameznika kot tudi na
organizacije kot celote.
90
− Po strateškem planiranju je začetna faza, v ciklusu konvencional-
nega informacijskega sistema, zbiranje informacij, da bi jasno ra-
zumeli problem in zahteva uporabnika. Začetna faza sistema ma-
nagementa znanja zahteva zbiranje znanja, ki bo kasneje postala
osnovna baza znanja v organizaciji. Informacije in znanje mora-
jo biti prikazani po zaporedju in predstavljeni tako, da bo sistem
lahko podal rezultate.
− Verifikacija in sprejemljivost sistema mangementa znanja je po-
dobna testiranju konvencionalnega sistema. Verifikacija je potreb-
na, da zagotovi, da v sistemu management znanja ni napak, spre-
jemljivost sistema pa je potrebna, da zagotovi da se zadovoljijo
uporabnikove zahteve. Metode verifikacije in sprejemljivosti, ki se
uporabljajo v praksi, so zelo podobni pri obeh sistemih.
− Pri obeh sistemih veliko pozornost posvečajo izboru odgovornih
metod za dizajniranje sistema.
Informacijska orodja v osnovnih fazah živega ciklusa managementa znanja
Sredstva ali orodja managementa znanja lahko delimo po posameznih fa-
zah življenjskega ciklusa managementa znanja. Tako je Ashok Jashapara
(2004) ekipiral različne tehnologije po njihovih sposobnostih, da izdelajo
posamezne funkcije managementa znanja kot so organiziranje, osvajanje in
ustvarjanje, analiziranje, shranjevanje in delitev znanja.
Managementa znanja obsega (Jashapara 2004):
− organiziranje sredstev managementa znanja (ontologija in takso-
nomija);
zagotavljanje pretoka podatkov. Sistem managementa znanja je
orientiran na rezultat.
− Razvoj konvencionalnega sistem ne podpira orodja kot je hitri
prototip zato, ker vsebuje vsebino korakov, ki sledijo. Sistem ma-
nagementa znanja koristi hitri prototip, spreminja se v hodu in na
ta način izobražuje, vse dokler ni pripravljen za uporabo. Na ta
način prototip evolvira v končni sistem management znanja.
Obvezno je navesti tudi bistvene podobnosti, ki obstajajo med infor-
macijskimi sistemi v tradicionalnem smislu besede in sistemom mange-
menta znanja:
− Oba sistema začneta s problemom in končujeta z rešitvijo. Rešitev
problema pomembno vliva na dobrobit posameznika kot tudi na
organizacije kot celote.
90
− Po strateškem planiranju je začetna faza, v ciklusu konvencional-
nega informacijskega sistema, zbiranje informacij, da bi jasno ra-
zumeli problem in zahteva uporabnika. Začetna faza sistema ma-
nagementa znanja zahteva zbiranje znanja, ki bo kasneje postala
osnovna baza znanja v organizaciji. Informacije in znanje mora-
jo biti prikazani po zaporedju in predstavljeni tako, da bo sistem
lahko podal rezultate.
− Verifikacija in sprejemljivost sistema mangementa znanja je po-
dobna testiranju konvencionalnega sistema. Verifikacija je potreb-
na, da zagotovi, da v sistemu management znanja ni napak, spre-
jemljivost sistema pa je potrebna, da zagotovi da se zadovoljijo
uporabnikove zahteve. Metode verifikacije in sprejemljivosti, ki se
uporabljajo v praksi, so zelo podobni pri obeh sistemih.
− Pri obeh sistemih veliko pozornost posvečajo izboru odgovornih
metod za dizajniranje sistema.
Informacijska orodja v osnovnih fazah živega ciklusa managementa znanja
Sredstva ali orodja managementa znanja lahko delimo po posameznih fa-
zah življenjskega ciklusa managementa znanja. Tako je Ashok Jashapara
(2004) ekipiral različne tehnologije po njihovih sposobnostih, da izdelajo
posamezne funkcije managementa znanja kot so organiziranje, osvajanje in
ustvarjanje, analiziranje, shranjevanje in delitev znanja.
Managementa znanja obsega (Jashapara 2004):
− organiziranje sredstev managementa znanja (ontologija in takso-
nomija);
