Page 91 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Dejavniki vpliva na management znanja 91
− sredstva managementa znanja v fazi ustvarjanja znanja (kognitiv-
ne mape, shranjevanje informacij, hitrost iskanja (angl. search en-
gines), agent tehnologija, personalizacija);
− sredstva managementa znanja v fazi evolucije znanja (case-based
resonin – CBR, online analytical processing – OLAP, odkrivanje
znanja v bazah podatkov (angl. data mininig), machine-based le-
arning);
− sredstva managementa znanja v fazi delitve znanja (internet,
intranet in ekstranet, text based conferencing, groupware tools,
viedeokonference, ekspertne »rumene strani« (angl. expertise yel-
low pages), e-learning, SAP, wikis);
− sredstva managementa znanja v fazi shranjevanja znanja (shranje-
vanje podatkov (angl. data warehouses), vizualizacija).
Človeški kapital
Drucker (2005) je izjavil, da današnji, sodobni in strokovni delavci niso
»delovna moč, oni so kapital«, kapital, ki je produktiven in ki ustvarja do-
dano vrednost za svojo organizacijo. Podjetje je uspešno in dobro samo ko-
likor so dobri in uspešni posamezniki v njem. Kot kreativni in inovativni
del vsake organizacije, imajo ljudje vodilno vlogo v ustvarjanju in vzdrže-
vanju njene konkurenčne prednosti. Samo visoko izobraženi, pravilno mo-
tivirani zaposleni, ob stalnem in kontinuiranem učenju novih poslovnih
veščin, lahko odgovorijo izzivom, ki jih prinaša novo poslovno okolje in
ekonomija znanja (Lončarević, Mašić in Đorđević-Boljanović 2007).
Kar okarakterizira ekonomijo znanja je premik od proizvodnje k po-
nujanju storitev in opazovanje znanja kot pogojne gonilne sile organizaci-
je in osnova njene konkurenčne prednosti. »Znanje je moč« je glavni sta-
vek, ki opisuje to dobo (Lončarević, Mašić in Đorđević-Boljanović 2007).
Torej je eden od najpomembnejših dejavnikov vpliva na program manage-
menta znanja človeški kapital.
Opredelitev človeškega kapitala
Človeški kapital je del posameznika (Nonaka in Takeuchi 1995) in pome-
ni predvsem znanje, sposobnosti na podlagi formalne izobrazbe in izku-
šenj. Poleg znanja in izhajajočih sposobnosti nekateri avtorji vanj vključuje-
jo tudi čustva, kot so želja po uspehu in podjetniška strast (Johannisson in
Landström 1999), prirojene lastnosti in inteligenco posameznika ter zazna-
no učinkovitost na izbranem področju delovanja. Po Colemanu (1998) člo-
− sredstva managementa znanja v fazi ustvarjanja znanja (kognitiv-
ne mape, shranjevanje informacij, hitrost iskanja (angl. search en-
gines), agent tehnologija, personalizacija);
− sredstva managementa znanja v fazi evolucije znanja (case-based
resonin – CBR, online analytical processing – OLAP, odkrivanje
znanja v bazah podatkov (angl. data mininig), machine-based le-
arning);
− sredstva managementa znanja v fazi delitve znanja (internet,
intranet in ekstranet, text based conferencing, groupware tools,
viedeokonference, ekspertne »rumene strani« (angl. expertise yel-
low pages), e-learning, SAP, wikis);
− sredstva managementa znanja v fazi shranjevanja znanja (shranje-
vanje podatkov (angl. data warehouses), vizualizacija).
Človeški kapital
Drucker (2005) je izjavil, da današnji, sodobni in strokovni delavci niso
»delovna moč, oni so kapital«, kapital, ki je produktiven in ki ustvarja do-
dano vrednost za svojo organizacijo. Podjetje je uspešno in dobro samo ko-
likor so dobri in uspešni posamezniki v njem. Kot kreativni in inovativni
del vsake organizacije, imajo ljudje vodilno vlogo v ustvarjanju in vzdrže-
vanju njene konkurenčne prednosti. Samo visoko izobraženi, pravilno mo-
tivirani zaposleni, ob stalnem in kontinuiranem učenju novih poslovnih
veščin, lahko odgovorijo izzivom, ki jih prinaša novo poslovno okolje in
ekonomija znanja (Lončarević, Mašić in Đorđević-Boljanović 2007).
Kar okarakterizira ekonomijo znanja je premik od proizvodnje k po-
nujanju storitev in opazovanje znanja kot pogojne gonilne sile organizaci-
je in osnova njene konkurenčne prednosti. »Znanje je moč« je glavni sta-
vek, ki opisuje to dobo (Lončarević, Mašić in Đorđević-Boljanović 2007).
Torej je eden od najpomembnejših dejavnikov vpliva na program manage-
menta znanja človeški kapital.
Opredelitev človeškega kapitala
Človeški kapital je del posameznika (Nonaka in Takeuchi 1995) in pome-
ni predvsem znanje, sposobnosti na podlagi formalne izobrazbe in izku-
šenj. Poleg znanja in izhajajočih sposobnosti nekateri avtorji vanj vključuje-
jo tudi čustva, kot so želja po uspehu in podjetniška strast (Johannisson in
Landström 1999), prirojene lastnosti in inteligenco posameznika ter zazna-
no učinkovitost na izbranem področju delovanja. Po Colemanu (1998) člo-
