Page 94 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 94
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
njem podjetij, prestrukturiranjem, najemanjem delovne sile izven podjetja
(po potrebi) ter z drugimi ukrepi zmanjševanja (Luthans in Youssef 2004,
144). Človeški kapital prinese podjetju vir visoke vrednosti, ki je redek in
ga je težko posnemati. To pomeni, da je vir konkurenčne prednosti sodob-
ne organizacije. Prav zato je toliko bolj pomembno, da znamo s človeškim
kapitalom pravilno in učinkovito ravnati. Človeški kapital je ključni vir
korporativne odzivnosti na nove dogodke, reševanje problemov in inovi-
ranje nepredmetnih ter opredmetenih vrednosti (Holland 2001). Primarni
pomen človeškega kapitala pa je izključno inoviranje (Mouritsen, Larsen in
Bukh 2005), saj je človeški kapital najboljši in tudi edini vir inovacij ter iz-
boljšava (Brinker 2002).
Vzporedno je človeški kapital najboljši način investiranja in plemenite-
nja, saj vsakokrat ko podjetje investira v človeški kapital, dodana vrednost
94 naraste (Brinker 2002). Atributi kakovosti proučevanja populacije, ki pred-
stavljajo vrednost in katerih vrednost lahko tudi povečamo z ustreznim in-
vestiranjem, predstavljajo namreč človeški kapital (Fitz-enz 2000).
Človeški kapital je v okviru terminologije poslovnega sveta definiran
kot kombinacija naslednjih temeljnih dejavnikov (Fitz-enz 2000):
− kakovosti posameznika, ki jo implementira v svoje delo: inteligen-
ca, energija, pozitivna stališča, zanesljivost, pripadnost in podob-
no,
− sposobnosti posameznika, da se uči: nadarjenost, spretnost,
ustvarjalnost, domišljija in ne nazadnje iznajdljivost ter zdrava pa-
met (angl. Street smarts),
− motiviranost posameznika, da deli informacije in pridobljena
znanja: timski duh in ciljna usmerjenost.
Človeški kapital ni nekaj, kar je v lasti podjetja, temveč je to nekaj, kar
si le izposodi preko zaposlenih (Brinker 2002).
Elementi človeškega kapitala
V nadaljevanju predstavimo elemente človeškega kapitala, kot so formalna
izobrazba, znanje in veščine, delovne izkušnje ter kultura in vrednote po-
sameznika.
Formalna izobrazba pomeni šolanje oziroma izobraževanje na za to
ustanovljenih šolah, fakultetah, institucijah. Z uspešno zaključenim for-
malnim izobraževanjem pridobimo veljavno stopnjo izobrazbe.
Znanje in večine. Teorija človeškega kapitala zagovarja, da znanje pri-
pomore k povečanju sposobnosti posameznika, ki vodijo k bolj produk-
tivnim in učinkovitim potencialnim dejavnostim. Iz tega sledi, da v po-
njem podjetij, prestrukturiranjem, najemanjem delovne sile izven podjetja
(po potrebi) ter z drugimi ukrepi zmanjševanja (Luthans in Youssef 2004,
144). Človeški kapital prinese podjetju vir visoke vrednosti, ki je redek in
ga je težko posnemati. To pomeni, da je vir konkurenčne prednosti sodob-
ne organizacije. Prav zato je toliko bolj pomembno, da znamo s človeškim
kapitalom pravilno in učinkovito ravnati. Človeški kapital je ključni vir
korporativne odzivnosti na nove dogodke, reševanje problemov in inovi-
ranje nepredmetnih ter opredmetenih vrednosti (Holland 2001). Primarni
pomen človeškega kapitala pa je izključno inoviranje (Mouritsen, Larsen in
Bukh 2005), saj je človeški kapital najboljši in tudi edini vir inovacij ter iz-
boljšava (Brinker 2002).
Vzporedno je človeški kapital najboljši način investiranja in plemenite-
nja, saj vsakokrat ko podjetje investira v človeški kapital, dodana vrednost
94 naraste (Brinker 2002). Atributi kakovosti proučevanja populacije, ki pred-
stavljajo vrednost in katerih vrednost lahko tudi povečamo z ustreznim in-
vestiranjem, predstavljajo namreč človeški kapital (Fitz-enz 2000).
Človeški kapital je v okviru terminologije poslovnega sveta definiran
kot kombinacija naslednjih temeljnih dejavnikov (Fitz-enz 2000):
− kakovosti posameznika, ki jo implementira v svoje delo: inteligen-
ca, energija, pozitivna stališča, zanesljivost, pripadnost in podob-
no,
− sposobnosti posameznika, da se uči: nadarjenost, spretnost,
ustvarjalnost, domišljija in ne nazadnje iznajdljivost ter zdrava pa-
met (angl. Street smarts),
− motiviranost posameznika, da deli informacije in pridobljena
znanja: timski duh in ciljna usmerjenost.
Človeški kapital ni nekaj, kar je v lasti podjetja, temveč je to nekaj, kar
si le izposodi preko zaposlenih (Brinker 2002).
Elementi človeškega kapitala
V nadaljevanju predstavimo elemente človeškega kapitala, kot so formalna
izobrazba, znanje in veščine, delovne izkušnje ter kultura in vrednote po-
sameznika.
Formalna izobrazba pomeni šolanje oziroma izobraževanje na za to
ustanovljenih šolah, fakultetah, institucijah. Z uspešno zaključenim for-
malnim izobraževanjem pridobimo veljavno stopnjo izobrazbe.
Znanje in večine. Teorija človeškega kapitala zagovarja, da znanje pri-
pomore k povečanju sposobnosti posameznika, ki vodijo k bolj produk-
tivnim in učinkovitim potencialnim dejavnostim. Iz tega sledi, da v po-
