Page 27 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Teorija o vplivih na tržišču 2.3

telji (podjetje izloči in poveri dejavnosti dobaviteljem, koope-
rantom ali zunanjim izvajalcem);

• vertikalna povezava navspred – organizacija prepusti del dejav-
nosti v svojih tržnih poteh drugim izvajalcem.

O zunanjem izvajanju dejavnosti govorimo torej v smislu strate-
ške pobude, s katero se organizacije odločijo za najem zunanjih virov
za opravljanje funkcij in vodenj poslovnih procesov. Ti so po značaju
lahko temeljne oziroma netemeljne dejavnosti, predvsem pa odlo-
čilnega pomena za poslovni uspeh organizacije. Organizacija funk-
cije oziroma procese, ki so bili sicer tradicionalno izvedeni s korišče-
njem lastnih virov, prenese na zunanjega izvajalca, ki s specializira-
nimi spretnostmi in znanjem poskrbi za njihovo učinkovito in uspe-
šno izvedbo. Kljub vsemu je v oziru razvojnih možnosti organizacij
in nacionalnega gospodarstva smiselno izpostaviti, da se Slovenija
po raziskavi Deloitta na lestvico najpomembnejših in najpogostejših
držav prevzemnikov dejavnosti v letu 2014 sploh ne pojavi. Tu se se-
veda dotikamo zunanjega izvajanja dejavnosti, ki ga poimenujemo
tudi offshoring, pri čemer velja, da dejavnost v izvajanje prevzame
ponudnik iz tuje države. Poudariti pa vendarle želimo, da ima ra-
zvoj dejavnosti zunanjega izvajanja dejavnosti znaten vpliv na celo-
tno gospodarstvo in tudi dejstvo, da Slovenija v tem kontekstu izgu-
blja možen gospodarski razvojni potencial. Da razvoj gospodarstva
in tudi uspeh v tej smeri nista nemogoča, dokazuje Poljska, ki se je v
isti raziskavi med 30 vključenimi državami s 35 odstotki uvrstila na
četrto mesto najpogosteje izbranih držav prevzemnic izvajanja de-
javnosti (Deloitte 2014). Za nadaljnji razvoj in zagotavljanje večjega
obsega zaposlenosti štirih najviše uvrščenih držav v raziskavi analit-
ska družba kot pomembno poudarja tudi napoved rasti prevzemanja
dejavnosti, ki opredeljuje 15 do 27 odstotno nadaljnjo rast.

Proučevanje odločitve »narediti ali kupiti« ima v industrijskih
podjetjih dolgo tradicijo. Problem t. i. »globine proizvodnje« se je
pojavil in pričel reševati z delitvijo dela v narodnem gospodarstvu.
Organizacije so ves čas tehtale, katere sklope izdelkov narediti doma
in katere kupiti na trgu oz. katere procese se splača izvajati v lastni
režiji in katere prenesti na zunanje izvajalce (Ogorelc 2004). Kirkega-

25