Page 28 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
2 Pojmovanje koncepta zunanjega izvajanja dejavnosti
ard (2005) nadalje pravi, da zunanje izvajanje kot strategija vsekakor
ni nekaj novega. Obstaja že vse od industrijske revolucije naprej in je
nepogrešljivi del prizadevanj podjetij za zniževanje stroškov, učin-
kovito delitev dela ter s tem za ohranjanje konkurenčnosti. Novo
je predvsem to, da je v zadnjih dvajsetih letih pridobilo bolj med-
narodno razsežnost in da se kot strategija vse bolj uporablja tudi
na področju storitev, medtem ko se jo je v preteklosti povezovalo
predvsem s proizvodno dejavnostjo.
Schaaf (2004) razlaga zunanje izvajanje kot pojem, ki predstavlja
pogodbeni prenos dejavnosti, ki jo je podjetje nekoč opravljalo samo,
sedaj pa jo da v izvajanje zunanjemu izvajalcu. Glede na koristi in
prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje in jih bomo v nadaljevanju
podrobneje obravnavali, se organizacija odloči za najugodnejši način
zunanjega izvajanja. Nekatere različice prikazuje preglednica 2.1.
Burn et al. (2002) opredeljujejo zunanje izvajanje na nekoliko dru-
gačen način, ki je bolj podoben odnosu odjemalec–dobavitelj in obe-
nem v zunanje izvajanje umeščajo dejavnosti, ki jih organizacije po-
prej niso izvajale v svojem procesu; pravijo, da je zunanje izvaja-
nje temeljna organizacijska strategija, s katero organizacije pove-
čajo raven organizacijskih veščin in razširijo njihov profil. Gre za po-
membno strategijo, s katero se organizacije spopadejo s povečanimi
in spremenljivimi potrebami po določenih veščinah, npr. veščinah,
ki jih zahteva razvoj novih informacijskih sistemov ali pridobivanje
veščin, ki jih nujno potrebujejo, predvsem kratkoročno. Z zunanjim
izvajanjem lahko do teh veščin pridejo hitro, ne da bi iskali stalne
delavce. S tem tudi povečajo potrebo po infrastrukturnih in admini-
strativnih podpornih storitvah. Z zunanjim izvajanjem organizacija
dobi polno delujoče in usposobljene ekipe, ki že imajo prostore in
opremo, potrebno za delo. V primeru, da je potreba po določenih
veščinah zgolj začasna, organizacija nima težav s prekinitvijo zuna-
njega izvajanja. Pričakovanja zunanjih ali pogodbenih delavcev so
namreč drugačna od pričakovanj stalno zaposlenih.
Zunanje izvajanje je lahko postopno ali večfazno. V organiza-
ciji lahko najprej oblikujejo oddelek, ki izvaja določene aktivnosti
v funkciji zadovoljevanja potreb organizacije. Naslednji korak zno-
traj teh faz je oblikovanje profitnega centra za izvajanje te dejavno-
26
ard (2005) nadalje pravi, da zunanje izvajanje kot strategija vsekakor
ni nekaj novega. Obstaja že vse od industrijske revolucije naprej in je
nepogrešljivi del prizadevanj podjetij za zniževanje stroškov, učin-
kovito delitev dela ter s tem za ohranjanje konkurenčnosti. Novo
je predvsem to, da je v zadnjih dvajsetih letih pridobilo bolj med-
narodno razsežnost in da se kot strategija vse bolj uporablja tudi
na področju storitev, medtem ko se jo je v preteklosti povezovalo
predvsem s proizvodno dejavnostjo.
Schaaf (2004) razlaga zunanje izvajanje kot pojem, ki predstavlja
pogodbeni prenos dejavnosti, ki jo je podjetje nekoč opravljalo samo,
sedaj pa jo da v izvajanje zunanjemu izvajalcu. Glede na koristi in
prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje in jih bomo v nadaljevanju
podrobneje obravnavali, se organizacija odloči za najugodnejši način
zunanjega izvajanja. Nekatere različice prikazuje preglednica 2.1.
Burn et al. (2002) opredeljujejo zunanje izvajanje na nekoliko dru-
gačen način, ki je bolj podoben odnosu odjemalec–dobavitelj in obe-
nem v zunanje izvajanje umeščajo dejavnosti, ki jih organizacije po-
prej niso izvajale v svojem procesu; pravijo, da je zunanje izvaja-
nje temeljna organizacijska strategija, s katero organizacije pove-
čajo raven organizacijskih veščin in razširijo njihov profil. Gre za po-
membno strategijo, s katero se organizacije spopadejo s povečanimi
in spremenljivimi potrebami po določenih veščinah, npr. veščinah,
ki jih zahteva razvoj novih informacijskih sistemov ali pridobivanje
veščin, ki jih nujno potrebujejo, predvsem kratkoročno. Z zunanjim
izvajanjem lahko do teh veščin pridejo hitro, ne da bi iskali stalne
delavce. S tem tudi povečajo potrebo po infrastrukturnih in admini-
strativnih podpornih storitvah. Z zunanjim izvajanjem organizacija
dobi polno delujoče in usposobljene ekipe, ki že imajo prostore in
opremo, potrebno za delo. V primeru, da je potreba po določenih
veščinah zgolj začasna, organizacija nima težav s prekinitvijo zuna-
njega izvajanja. Pričakovanja zunanjih ali pogodbenih delavcev so
namreč drugačna od pričakovanj stalno zaposlenih.
Zunanje izvajanje je lahko postopno ali večfazno. V organiza-
ciji lahko najprej oblikujejo oddelek, ki izvaja določene aktivnosti
v funkciji zadovoljevanja potreb organizacije. Naslednji korak zno-
traj teh faz je oblikovanje profitnega centra za izvajanje te dejavno-
26
