Page 31 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Težnje, zaradi katerih se dejavnosti prenesejo 2.4
ki organizaciji sočasno daje možnost osredotočanja na dejav-
nost(i), ki jo opredeljuje kot temeljno.
• Višja kakovost storitev. Specializirani zunanji izvajalci s pose-
dovanjem znanja in ustrezne (tudi drage) opreme omogočajo
višjo kakovost, kot so jo organizacije sposobne zagotoviti same.
• Krajši čas od razvoja prodajnih produktov do končnega nastopa
organizacije na trgu.
• Kratkoročna in dolgoročna razpoložljivost specifičnega znanja
ter spretnosti, ki niso na razpolago znotraj lastne organizacije.
Ob tem ne gre zanemariti ugodnih stroškovnih vplivov, saj bi
pridobivanje in ohranjanje slednjih pomenilo časovno in zna-
tno stroškovno obremenitev. Organizacije se za zunanje izvaja-
nje iz tega razloga odločajo tudi zaradi prenosa odgovornosti v
primerih priprav zahtevnejših projektov na prevzemnika.
• Prednost pred konkurenco, ki se izkaže ob sinergijah stro-
škovne učinkovitosti, razpoložljivosti zahtevnih znanj in hi-
trejše odzivnosti na tržne vplive.
Razlogi organizacij, ki so svojo dejavnost oziroma več teh že pre-
nesle v izvajanje zunanjemu izvajalcu in v določenem trenutku, že-
lijo prekiniti poslovno sodelovanje, so sledeči:
• Prevzemnik dejavnosti poslovnih operacij ne opravlja v skladu
s pričakovano kakovostjo in stroškovno učinkovitostjo.
• Poslovni politiki naročnika in zunanjega izvajalca nista uskla-
jeni.
• Organizacija dvomi, da bo prevzemnik dejavnosti v primeru ra-
sti sposoben zagotavljati zadostne zmogljivosti oziroma slediti
povpraševanju naročnika.
• Na strani naročnika obstaja dvom v prevzemnikovo zmožnost,
da obstoječe poslovne zaveze sodelovanja lahko dejansko pre-
makneta na višjo raven zrelosti in tesnejšega sodelovanja.
Organizacije v zunanje izvajanje v največji meri prenesejo pod-
porne oziroma netemeljne poslovne dejavnosti, saj bi si v naspro-
tnem organizacija (v primeru prenosa temeljnih dejavnosti k zu-
nanjemu izvajalcu), na trgu s tem skoraj zagotovo ustvarila kon-
kurenta. Tovrstna odločitev bi poleg izgube konkurenčne prednosti
29
ki organizaciji sočasno daje možnost osredotočanja na dejav-
nost(i), ki jo opredeljuje kot temeljno.
• Višja kakovost storitev. Specializirani zunanji izvajalci s pose-
dovanjem znanja in ustrezne (tudi drage) opreme omogočajo
višjo kakovost, kot so jo organizacije sposobne zagotoviti same.
• Krajši čas od razvoja prodajnih produktov do končnega nastopa
organizacije na trgu.
• Kratkoročna in dolgoročna razpoložljivost specifičnega znanja
ter spretnosti, ki niso na razpolago znotraj lastne organizacije.
Ob tem ne gre zanemariti ugodnih stroškovnih vplivov, saj bi
pridobivanje in ohranjanje slednjih pomenilo časovno in zna-
tno stroškovno obremenitev. Organizacije se za zunanje izvaja-
nje iz tega razloga odločajo tudi zaradi prenosa odgovornosti v
primerih priprav zahtevnejših projektov na prevzemnika.
• Prednost pred konkurenco, ki se izkaže ob sinergijah stro-
škovne učinkovitosti, razpoložljivosti zahtevnih znanj in hi-
trejše odzivnosti na tržne vplive.
Razlogi organizacij, ki so svojo dejavnost oziroma več teh že pre-
nesle v izvajanje zunanjemu izvajalcu in v določenem trenutku, že-
lijo prekiniti poslovno sodelovanje, so sledeči:
• Prevzemnik dejavnosti poslovnih operacij ne opravlja v skladu
s pričakovano kakovostjo in stroškovno učinkovitostjo.
• Poslovni politiki naročnika in zunanjega izvajalca nista uskla-
jeni.
• Organizacija dvomi, da bo prevzemnik dejavnosti v primeru ra-
sti sposoben zagotavljati zadostne zmogljivosti oziroma slediti
povpraševanju naročnika.
• Na strani naročnika obstaja dvom v prevzemnikovo zmožnost,
da obstoječe poslovne zaveze sodelovanja lahko dejansko pre-
makneta na višjo raven zrelosti in tesnejšega sodelovanja.
Organizacije v zunanje izvajanje v največji meri prenesejo pod-
porne oziroma netemeljne poslovne dejavnosti, saj bi si v naspro-
tnem organizacija (v primeru prenosa temeljnih dejavnosti k zu-
nanjemu izvajalcu), na trgu s tem skoraj zagotovo ustvarila kon-
kurenta. Tovrstna odločitev bi poleg izgube konkurenčne prednosti
29
