Page 74 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 74
3 Empirična raziskava
povezovanje, pogodbeno povezovanje in interesno povezova-
nje,
• namen povezovanja za skupno delovanje do obstoječih ali mo-
rebitnih trženjskih partnerjev,
• področja povezanosti – v razvijanju novih proizvodov, tehnolo-
gij in povezovanju, trženjskih poteh in trženju,
• povezovanje z namenom združevanje sredstev ali zmožnosti –
kapitala, delovnih zmogljivosti, znanja, blagovnih znamk itd.,
• stopnja vsebinskega povezovanja: lastninskega (od manjšin-
skega do večinskega lastništva, skupne naložbe), razvojnega
(npr. skupni projekti), proizvodnega (zapolnitev proizvodnih
zmogljivostih, iskanje ekonomije obsega), tržnega (skupno upo-
rabljanje npr. tržnih poti, distribucijskih kanalov itd.),
• načina in stopnje obvladovanja hčerinskih podjetij v korporaciji
– od določanja strateških usmeritev preko določanja meril in
sodil pri avtonomnem odločanju itd.).
Sredstva. Obsegajo materialna sredstva (finance, materiali, tehno-
logija itd.) in nematierialna sredstva (ugled, znanje, ljudje). Podje-
tja za obvladovanje in povezovanje porabljajo različne vrste sredstev
v različnih kombinacijah. Delovanje podjetja je umeščeno v prostor
med delom, kapitalom in znanjem. Podjetje lahko sredstva uporab-
lja posredno z nabavljanje izdelkov ali storitev. V primeru zunanjega
izvajanja dejavnosti podjetje oddaja sestavine lastne dejavnosti dru-
gemu podjetju. Management podjetja ustvarja med lastnimi in tu-
jimi sredstvi različna razmerja, pri čemer upošteva tveganja, dose-
gljivost, ekonomiko itd. Podjetje lahko znanja ustvarja samo ali se
z njimi oskrbuje od zunaj. Pri tem vprašanju velja upoštevati vrsto
presoj, od kratkoročnih ekonomskih strategij podjetja do dolgoroč-
nih strategij, tveganj in povezovanja.
V monografiji bomo uporabili okvirni model politike podjetja kot
metodološki okvir za primerjalno presojanje zunanjega izvajanja de-
javnosti v razsežnosti oblik obvladovanja in sodelovanja. Izbiro ute-
meljujem z naslednjimi argumenti (Kralj 2003; Biloslavo 2006; Tav-
čar 2006; 2008):
72
povezovanje, pogodbeno povezovanje in interesno povezova-
nje,
• namen povezovanja za skupno delovanje do obstoječih ali mo-
rebitnih trženjskih partnerjev,
• področja povezanosti – v razvijanju novih proizvodov, tehnolo-
gij in povezovanju, trženjskih poteh in trženju,
• povezovanje z namenom združevanje sredstev ali zmožnosti –
kapitala, delovnih zmogljivosti, znanja, blagovnih znamk itd.,
• stopnja vsebinskega povezovanja: lastninskega (od manjšin-
skega do večinskega lastništva, skupne naložbe), razvojnega
(npr. skupni projekti), proizvodnega (zapolnitev proizvodnih
zmogljivostih, iskanje ekonomije obsega), tržnega (skupno upo-
rabljanje npr. tržnih poti, distribucijskih kanalov itd.),
• načina in stopnje obvladovanja hčerinskih podjetij v korporaciji
– od določanja strateških usmeritev preko določanja meril in
sodil pri avtonomnem odločanju itd.).
Sredstva. Obsegajo materialna sredstva (finance, materiali, tehno-
logija itd.) in nematierialna sredstva (ugled, znanje, ljudje). Podje-
tja za obvladovanje in povezovanje porabljajo različne vrste sredstev
v različnih kombinacijah. Delovanje podjetja je umeščeno v prostor
med delom, kapitalom in znanjem. Podjetje lahko sredstva uporab-
lja posredno z nabavljanje izdelkov ali storitev. V primeru zunanjega
izvajanja dejavnosti podjetje oddaja sestavine lastne dejavnosti dru-
gemu podjetju. Management podjetja ustvarja med lastnimi in tu-
jimi sredstvi različna razmerja, pri čemer upošteva tveganja, dose-
gljivost, ekonomiko itd. Podjetje lahko znanja ustvarja samo ali se
z njimi oskrbuje od zunaj. Pri tem vprašanju velja upoštevati vrsto
presoj, od kratkoročnih ekonomskih strategij podjetja do dolgoroč-
nih strategij, tveganj in povezovanja.
V monografiji bomo uporabili okvirni model politike podjetja kot
metodološki okvir za primerjalno presojanje zunanjega izvajanja de-
javnosti v razsežnosti oblik obvladovanja in sodelovanja. Izbiro ute-
meljujem z naslednjimi argumenti (Kralj 2003; Biloslavo 2006; Tav-
čar 2006; 2008):
72
