Page 75 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Izbira modela politike podjetja 3.3
• skladnost okvirnega modela politike podjetja z nastajajočo dok-
trino Fakulteta za mamangement, kjer je nastala tudi pričujoča
raziskava,
• poglobljena obravnava okvirnega modela v delih.
Snovanje temeljne politike izhaja iz vizije in določa splošne in
trajne usmeritve podjetja. Iz vizije izhajajo smotri in hierarhija skla-
dnih ciljev. Dolgoročna temeljna strategija podjetja obsega vse de-
javnike, ki vplivajo na doseganje smotrov, obsegajo pa dejavnosti, ki
jih podpirata urejenost in sredstva podjetja.
Miselnost odraža pomembne in trajne interese vplivnih udeležen-
cev, ti pa temeljijo na vrednotah, ki veljajo v subkulturah managerjev
in vplivnih udeležencev. Miselnost zunanjega izvajanja dejavnosti
glede odločitve, ali podjetje samo proizvaja svoje izdelke ali se odloči,
da jih bo preneslo drugemu podjetju, je v okviru temeljne politike
eno ključnih vprašanj glede obvladovanja in sodelovanja z drugimi
udeleženci. Enak temeljni premislek velja razporejanju omejenih te-
meljnih zmožnosti podjetja med obstoječe proizvode in med nove
razvojne projekte za snovanje novih temeljnih zmožnosti v sodelo-
vanju z drugimi podjetji.
Srednjeročna razvojna politika obsega usklajene razvojne cilje in
razvojne strategije posameznih programov in podjetja kot celote.
Razvojne strategije vključujejo srednjeročne usmeritve programov
(snovanje, proizvajanje, trženje), srednjeročne naloge nosilcev pro-
gramov (programske enote, strokovne službe, podjetja) in srednje-
ročno razporeditev materialnih in namaterialnih sredstev za delo-
vanje enot podjetja. Usklajevanje razvojnih ciljev in razvojne stra-
tegije podjetja ter njegovih programskih enot poteka s sodelova-
njem skrbnikov posameznih programov podjetja in vršnega mana-
gementa. Skrbniki podajo ob snovanju razvojne politike svoje vi-
denje razvoja programov in razporejanja zmožnosti podjetja. Vršni
mangemement s pomočjo sodil presodi stopnjo skladnosti posamez-
nih predlogov z vizijo, smotri in temeljno usmeritvijo podjetja ter
oceni potencialni prispevek pri
• doseganju zastavljenih standardov uspešnosti,
• razvoju že obstoječih temeljnih zmožnosti ter
73
• skladnost okvirnega modela politike podjetja z nastajajočo dok-
trino Fakulteta za mamangement, kjer je nastala tudi pričujoča
raziskava,
• poglobljena obravnava okvirnega modela v delih.
Snovanje temeljne politike izhaja iz vizije in določa splošne in
trajne usmeritve podjetja. Iz vizije izhajajo smotri in hierarhija skla-
dnih ciljev. Dolgoročna temeljna strategija podjetja obsega vse de-
javnike, ki vplivajo na doseganje smotrov, obsegajo pa dejavnosti, ki
jih podpirata urejenost in sredstva podjetja.
Miselnost odraža pomembne in trajne interese vplivnih udeležen-
cev, ti pa temeljijo na vrednotah, ki veljajo v subkulturah managerjev
in vplivnih udeležencev. Miselnost zunanjega izvajanja dejavnosti
glede odločitve, ali podjetje samo proizvaja svoje izdelke ali se odloči,
da jih bo preneslo drugemu podjetju, je v okviru temeljne politike
eno ključnih vprašanj glede obvladovanja in sodelovanja z drugimi
udeleženci. Enak temeljni premislek velja razporejanju omejenih te-
meljnih zmožnosti podjetja med obstoječe proizvode in med nove
razvojne projekte za snovanje novih temeljnih zmožnosti v sodelo-
vanju z drugimi podjetji.
Srednjeročna razvojna politika obsega usklajene razvojne cilje in
razvojne strategije posameznih programov in podjetja kot celote.
Razvojne strategije vključujejo srednjeročne usmeritve programov
(snovanje, proizvajanje, trženje), srednjeročne naloge nosilcev pro-
gramov (programske enote, strokovne službe, podjetja) in srednje-
ročno razporeditev materialnih in namaterialnih sredstev za delo-
vanje enot podjetja. Usklajevanje razvojnih ciljev in razvojne stra-
tegije podjetja ter njegovih programskih enot poteka s sodelova-
njem skrbnikov posameznih programov podjetja in vršnega mana-
gementa. Skrbniki podajo ob snovanju razvojne politike svoje vi-
denje razvoja programov in razporejanja zmožnosti podjetja. Vršni
mangemement s pomočjo sodil presodi stopnjo skladnosti posamez-
nih predlogov z vizijo, smotri in temeljno usmeritvijo podjetja ter
oceni potencialni prispevek pri
• doseganju zastavljenih standardov uspešnosti,
• razvoju že obstoječih temeljnih zmožnosti ter
73
