Page 79 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Predlog procesne analize 4
• telekomunikacijske,
• informacijske,
• logistične tehnologije.
Organizacijam dajalkam iz razvitih področij omogoča doseganje
vse bolj redkih zmožnosti (kakovostne in cenene delovne sile, tudi
strokovne, nezaščitenega naravnega okolja, infrastrukture ipd.), s
tem pa hitro povečanje in širjenje delovanja, zlasti pa uspešnost v
vse bolj konkurenčnem tržnem okolju. Mnogim je outsourcing tudi
izhodišče za šitrjenje globalne mreže lastninsko, znanjsko, tehnolo-
ško ipd. obvladanih organizacij.
Za organizacije prejemnice v manj razvitih področjih omogoča
outsourcing hiter in za krajevne razmere gospodarsko sprejemljiv
vstop v poslovanje, pridobivanje podjetniških in organizacijskih ve-
ščin in izkušenj, možnosti za zaposlovanje in usposabljanje delovne
sile in za morebitno postopno vključevanje v globalne mreže, čeprav
so te v tuji lasti.
Za slovensko gospodarstvo outsourcing ni novost. V obdobju med
prvo in drugo svetovno vojno so na prenosu proizvodnje in bolj raz-
vitih dežel (tekstil, jeklarstvo, kemija itd.) začetki industrializacije.
V okolju nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija prav zaradi tega nad-
povprečno razvita, kar ji je prinašalo izdatne gospodarske prednosti
(preko disparitet domače valute, t. i. devizni pravic, velikega in za-
ščitenega tržišča ipd.).
Velik del slovenskega izvoza je temeljil na oblikah, podobnih out-
sourcingu – proizvodnji sestavnih delov, materialov ipd. za tuje pro-
izvajalce, na t. i. dodelavnih poslih (nem. Lohnarbeti). Mnoga izmed
teh razmerij so postala ob vlaganju lastnega znanja in kapitala vse
bolj enakovredna in osnova za današnje mednarodno poslovanje. V
obdobju tranzicije je sledil nov val outsourcing razmerij, ki so jih
sklepala zlasti tista slovenska podjetja, ki za preživetje niso imela
druge izbire; nekatera izmed teh razmerij se utrjujejo in postajajo
enakopravnejša, mnoga ugašajo, ker ob gospodarskem razvoju Slo-
venije dajalcem outsourcinga ne morejo več nuditi želenih predno-
sti, zlasti cenene delovne sile.
Tako obstoje v Sloveniji dve vrsti outsourcing razmerij, večinoma
77
• telekomunikacijske,
• informacijske,
• logistične tehnologije.
Organizacijam dajalkam iz razvitih področij omogoča doseganje
vse bolj redkih zmožnosti (kakovostne in cenene delovne sile, tudi
strokovne, nezaščitenega naravnega okolja, infrastrukture ipd.), s
tem pa hitro povečanje in širjenje delovanja, zlasti pa uspešnost v
vse bolj konkurenčnem tržnem okolju. Mnogim je outsourcing tudi
izhodišče za šitrjenje globalne mreže lastninsko, znanjsko, tehnolo-
ško ipd. obvladanih organizacij.
Za organizacije prejemnice v manj razvitih področjih omogoča
outsourcing hiter in za krajevne razmere gospodarsko sprejemljiv
vstop v poslovanje, pridobivanje podjetniških in organizacijskih ve-
ščin in izkušenj, možnosti za zaposlovanje in usposabljanje delovne
sile in za morebitno postopno vključevanje v globalne mreže, čeprav
so te v tuji lasti.
Za slovensko gospodarstvo outsourcing ni novost. V obdobju med
prvo in drugo svetovno vojno so na prenosu proizvodnje in bolj raz-
vitih dežel (tekstil, jeklarstvo, kemija itd.) začetki industrializacije.
V okolju nekdanje Jugoslavije je bila Slovenija prav zaradi tega nad-
povprečno razvita, kar ji je prinašalo izdatne gospodarske prednosti
(preko disparitet domače valute, t. i. devizni pravic, velikega in za-
ščitenega tržišča ipd.).
Velik del slovenskega izvoza je temeljil na oblikah, podobnih out-
sourcingu – proizvodnji sestavnih delov, materialov ipd. za tuje pro-
izvajalce, na t. i. dodelavnih poslih (nem. Lohnarbeti). Mnoga izmed
teh razmerij so postala ob vlaganju lastnega znanja in kapitala vse
bolj enakovredna in osnova za današnje mednarodno poslovanje. V
obdobju tranzicije je sledil nov val outsourcing razmerij, ki so jih
sklepala zlasti tista slovenska podjetja, ki za preživetje niso imela
druge izbire; nekatera izmed teh razmerij se utrjujejo in postajajo
enakopravnejša, mnoga ugašajo, ker ob gospodarskem razvoju Slo-
venije dajalcem outsourcinga ne morejo več nuditi želenih predno-
sti, zlasti cenene delovne sile.
Tako obstoje v Sloveniji dve vrsti outsourcing razmerij, večinoma
77
