Page 60 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 60
5 Deležniki in interesi v nevladnih organizacijah
vpliva na pridobivanje donacij; Greenlee et al. (2007) ugotavljajo, da
lahko negativna publiciteta zaradi goljufivih dejavnosti zmanjša pri-
hodnje pridobivanje donacij. Sargeant, Ford in West (2006) pa tr-
dijo, da na zaupanje donatorjev v organizacijo najbolj vplivata orga-
nizacijska uspešnost in komunikacija. Nunnenkamp in Öhler (2012,
1526) sta ugotovila, da zasebnim donatorjem niso všeč visoki stro-
ški, ki jih nevladne organizacije namenjajo administraciji, upravlja-
nju in zbiranju sredstev. Prav tako zasebni donatorji ne namenjajo
dosti časa presojanju o tem, kateri nevladni organizaciji naj darujejo.
Cnaan et al. (2011) pa so prišli do sklepov, da samo 23 tistih daro-
valcev, ki so darovali velike vsote ali ki želijo darovati za zagovorni-
ške organizacije, pripisujejo velik pomen bonitetnim informacijam
nevladne organizacije.
Javno financiranje po ugotovitvah Eckerda in Moultona (2011) ter
Moultona in Eckerda (2012) prav tako predstavlja pomemben ele-
ment zunanjega okolja, ki oblikuje vedenje nevladnih organizacij ter
tako ustvarja pogoje za pritisk skladnosti odgovornosti in vrednote-
nja. Parlalis (2011) je v svoji raziskavi ugotovil, da je povečana odvi-
snost nevladnih organizacij od državnega financiranja povezana z
izpolnjevanjem zahtev države (ki se redno spreminjajo), namesto s
potrebami in željami zaposlenih in poslanstvom organizacije. Wel-
lens in Jegers (2014a, 225) opozarjata, da vlade vse bolj zahtevajo
od nevladnih organizacij, naj postanejo bolj tržno usmerjene. Fi-
nančna odvisnost od javnih sredstev očitno vpliva na organizacijsko
upravljanje. Več raziskovalcev opozarja,⁴ da lahko tržno usmerjen
pristop vlad do nevladnih organizacij negativno vpliva na kakovo-
stno upravljanje in zagotavljanje storitev nevladnih organizacij.
Horne, Johnson in Van Slyke (2005) glede večine zasebnih do-
natorjev trdijo, da ti ne poznajo deleža prihodkov nevladne orga-
nizacije, ki prihaja od države. 82 darovalcev trdi, da ne bi zmanj-
šalo svoje donacije, če bi njihova organizacija prejela več vladnega
financiranja, 7 , da bi se njihove donacije povečale, in 8 , da bi se
⁴ Po Moynihanu in Pandeyu (2007) se kaže težnja države, da v nevladne organizacije
uvaja postopke, ki spodbujajo konkurenco med zaposlenimi, kot so npr. plačilo
glede na uspešnost, kar lahko ogrozi občutek povezanosti med zaposlenimi.
58
vpliva na pridobivanje donacij; Greenlee et al. (2007) ugotavljajo, da
lahko negativna publiciteta zaradi goljufivih dejavnosti zmanjša pri-
hodnje pridobivanje donacij. Sargeant, Ford in West (2006) pa tr-
dijo, da na zaupanje donatorjev v organizacijo najbolj vplivata orga-
nizacijska uspešnost in komunikacija. Nunnenkamp in Öhler (2012,
1526) sta ugotovila, da zasebnim donatorjem niso všeč visoki stro-
ški, ki jih nevladne organizacije namenjajo administraciji, upravlja-
nju in zbiranju sredstev. Prav tako zasebni donatorji ne namenjajo
dosti časa presojanju o tem, kateri nevladni organizaciji naj darujejo.
Cnaan et al. (2011) pa so prišli do sklepov, da samo 23 tistih daro-
valcev, ki so darovali velike vsote ali ki želijo darovati za zagovorni-
ške organizacije, pripisujejo velik pomen bonitetnim informacijam
nevladne organizacije.
Javno financiranje po ugotovitvah Eckerda in Moultona (2011) ter
Moultona in Eckerda (2012) prav tako predstavlja pomemben ele-
ment zunanjega okolja, ki oblikuje vedenje nevladnih organizacij ter
tako ustvarja pogoje za pritisk skladnosti odgovornosti in vrednote-
nja. Parlalis (2011) je v svoji raziskavi ugotovil, da je povečana odvi-
snost nevladnih organizacij od državnega financiranja povezana z
izpolnjevanjem zahtev države (ki se redno spreminjajo), namesto s
potrebami in željami zaposlenih in poslanstvom organizacije. Wel-
lens in Jegers (2014a, 225) opozarjata, da vlade vse bolj zahtevajo
od nevladnih organizacij, naj postanejo bolj tržno usmerjene. Fi-
nančna odvisnost od javnih sredstev očitno vpliva na organizacijsko
upravljanje. Več raziskovalcev opozarja,⁴ da lahko tržno usmerjen
pristop vlad do nevladnih organizacij negativno vpliva na kakovo-
stno upravljanje in zagotavljanje storitev nevladnih organizacij.
Horne, Johnson in Van Slyke (2005) glede večine zasebnih do-
natorjev trdijo, da ti ne poznajo deleža prihodkov nevladne orga-
nizacije, ki prihaja od države. 82 darovalcev trdi, da ne bi zmanj-
šalo svoje donacije, če bi njihova organizacija prejela več vladnega
financiranja, 7 , da bi se njihove donacije povečale, in 8 , da bi se
⁴ Po Moynihanu in Pandeyu (2007) se kaže težnja države, da v nevladne organizacije
uvaja postopke, ki spodbujajo konkurenco med zaposlenimi, kot so npr. plačilo
glede na uspešnost, kar lahko ogrozi občutek povezanosti med zaposlenimi.
58
