Page 59 - Mevlja, Bojan, in Kavčič, Klemen, 2016. Vpliv deležnikov na razvoj nevladnih izobraževalnih organizacij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
Zunanji deležniki v nevladnih organizacijah 5.3
Naslednji deležniki so dobavitelji oz. najrazličnejši pogodbeniki,³ ki
ponujajo blago ali storitev. Med vplivne deležnike lahko štejemo tudi
neprofitne, profitne ali javne konkurente, ki tekmujejo z nevladno
organizacijo na istem trgu. Prav gotovo med vplivne deležnike spa-
dajo tudi partnerji nevladne organizacije, s katerimi sodeluje, in zu-
nanji deležniki, ki jih njihova dejavnost zadeva (npr. mediji, druž-
bene skupine itd.).
Kot ugotavljajo Radbourne (2003) ter Guo in Musso (2007), zato
iskanje ravnotežja med potrebami, pričakovanji in cilji različnih de-
ležnikov predstavlja za nevladne organizacije velik izziv. To bi lahko
oviralo neprofitne organizacije, da se pri določanju njihovih politik
osredotočajo na prejemnike njihovih storitev (Kim in Lee 2010; Wel-
lens in Jegers 2011).
Izhajajoč iz agencijske teorije, posamezniki in podjetja z donacijo
neprofitni organizaciji postajo principali, ki tako prenesejo odloča-
nje na nevladno organizacijo. Na drugi strani zaupniška teorija go-
vori o tem, da so nevladne organizacije motivirane, da delujejo v in-
teresu svojih darovalcev. Kelly (2001 v Van Puyvelde et al. 2012, 438)
predlaga štiri strategije, ki jih lahko nevladne organizacije uporab-
ljajo za razvoj dobrih odnosov s svojimi donatorji. To so: strategija
vzajemnosti, strategija odgovornosti, strategija poročanja in strate-
gija negovanja odnosov.
Wellens in Jegers (2014a, 228) menita, da morajo glede na vse
večjo odvisnost od zasebnih donatorjev nevladne organizacije razu-
meti, kateri so tisti elementi, ki jim donatorji pripisujejo vrednost.
Rezultati kažejo, da obstajajo razlike, pogosto celo protislovja, kateri
so tisti dejavniki in pogoji, ki vplivajo na odločitve donatorjev. Vse-
eno pa velja splošno prepričanje, da zasebni donatorji pričakujejo od
nevladnih organizacij odgovorno ravnanje. Petrovits, Shakespeare
in Shih (2011) ugotavljajo, da razkritje šibkega notranjega nadzora
nevladnih organizacij na področju finančnega poročanja negativno
ali organizacije, ki upravičeno ali neupravičeno menijo, da jim članstvo v nevladni
organizaciji prinaša določene selektivne prednosti, ki presegajo stroške njihovega
članstva.
³ Ti so lahko profitne, neprofitne ali vladne organizacije.
57
Naslednji deležniki so dobavitelji oz. najrazličnejši pogodbeniki,³ ki
ponujajo blago ali storitev. Med vplivne deležnike lahko štejemo tudi
neprofitne, profitne ali javne konkurente, ki tekmujejo z nevladno
organizacijo na istem trgu. Prav gotovo med vplivne deležnike spa-
dajo tudi partnerji nevladne organizacije, s katerimi sodeluje, in zu-
nanji deležniki, ki jih njihova dejavnost zadeva (npr. mediji, druž-
bene skupine itd.).
Kot ugotavljajo Radbourne (2003) ter Guo in Musso (2007), zato
iskanje ravnotežja med potrebami, pričakovanji in cilji različnih de-
ležnikov predstavlja za nevladne organizacije velik izziv. To bi lahko
oviralo neprofitne organizacije, da se pri določanju njihovih politik
osredotočajo na prejemnike njihovih storitev (Kim in Lee 2010; Wel-
lens in Jegers 2011).
Izhajajoč iz agencijske teorije, posamezniki in podjetja z donacijo
neprofitni organizaciji postajo principali, ki tako prenesejo odloča-
nje na nevladno organizacijo. Na drugi strani zaupniška teorija go-
vori o tem, da so nevladne organizacije motivirane, da delujejo v in-
teresu svojih darovalcev. Kelly (2001 v Van Puyvelde et al. 2012, 438)
predlaga štiri strategije, ki jih lahko nevladne organizacije uporab-
ljajo za razvoj dobrih odnosov s svojimi donatorji. To so: strategija
vzajemnosti, strategija odgovornosti, strategija poročanja in strate-
gija negovanja odnosov.
Wellens in Jegers (2014a, 228) menita, da morajo glede na vse
večjo odvisnost od zasebnih donatorjev nevladne organizacije razu-
meti, kateri so tisti elementi, ki jim donatorji pripisujejo vrednost.
Rezultati kažejo, da obstajajo razlike, pogosto celo protislovja, kateri
so tisti dejavniki in pogoji, ki vplivajo na odločitve donatorjev. Vse-
eno pa velja splošno prepričanje, da zasebni donatorji pričakujejo od
nevladnih organizacij odgovorno ravnanje. Petrovits, Shakespeare
in Shih (2011) ugotavljajo, da razkritje šibkega notranjega nadzora
nevladnih organizacij na področju finančnega poročanja negativno
ali organizacije, ki upravičeno ali neupravičeno menijo, da jim članstvo v nevladni
organizaciji prinaša določene selektivne prednosti, ki presegajo stroške njihovega
članstva.
³ Ti so lahko profitne, neprofitne ali vladne organizacije.
57
