Page 20 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
cialna harmonizacija.21 Topografija praviloma pripada njenemu ustvarjalcu
in se zavaruje, če je izvirna. Varstvo obsega izključno pravico imetnika do
gospodarskega izkoriščanja topografije ali polprevodniškega vezja, izdela-
nega na podlagi te topografije ter traja omejen čas (praviloma 10 let) od
dneva prijave ali prve uporabe z namenom gospodarskega izkoriščanja
(prim. 7. člen Direktive 87/54/EGS). V slovenskem pravu ima imetnik to-
pografije polprevodniškega vezja izključne pravice gospodarskega izkorišča-
nja topografije, vključno s pravico, da dovoli ali prepove reprodukcijo topogra-
fije in uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije
polprevodniškega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere
je vgrajeno to polprevodniško vezje z zadevno topografijo (1. odstavek 6. čle-
na ZVTPPV). Pravica je časovno omejena na deset let (7. člen ZVTPPV).
Z moralnimi pravicami ustvarjalcev topografij se pravna znanost in
20 stroka nista veliko ukvarjali. Izhajajoč iz pregleda zakonodaje evropskih
držav pa ugotavljamo, da večina določa, da se v register topografij poleg po-
datka o imetniku pravic iz topografije vpisuje tudi, kdo je stvaritelj topogra-
fije (prim. tudi 11.a člen slovenskega ZVTPPV). Predmet alokacije pravic
in dolžnosti, ki jih ureja relevantna zakonodaja, pa so materialne pravice,
ki jih prinaša topografija polprevodniškega vezja. Imetnik topografije ima
izključno pravico do njenega gospodarskega izkoriščanja, ki obsega pred-
vsem proizvodnjo, prodajo, najemanje, lizing in druge oblike gospodarske-
ga izkoriščanja.
Nove sorte rastlin
V delovnem razmerju lahko pride tudi do izumov, ki pomenijo novo vrsto
(sorto) rastlin. Varstvo pravic iz novih sort rastlin je, podobno kot to velja
za topografije polprevodnikov, relativno novo in se v vsaki državi nekoliko
razlikuje. V ZDA se lahko pravice iz novih sort rastlin zavarujejo po dveh
sistemih – s patentom ali s podelitvijo žlahtniteljske pravice. V nasprot-
ju s tem v Evropskih državah varstvo sort kot takih s patentom ni možno,
saj to prepoveduje EPK, pač pa se nove sorte zavarujejo v skladu z določ-
bami Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (International
convention for the protection of new varieties of plants), sprejete v okviru
Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV – Union interna-
tional pour la protection des obtentions vegetales). Na podlagi te konven-
cije se nove sorte rastlin varujejo s posebno pravico industrijske lastnine –
žlahtniteljsko pravico. Namen varstva s to sui generis pravico je predvsem
spodbuditi žlahtnitelje k ustvarjanju novih sort rastlin. Z žlahtniteljsko
21 V zakonodajah držav članic EU na tem področju bistvenih razlik ni. Razlike obstajajo le v načinu
pridobitve varstva, bodisi z depozitom topografije bodisi z registracijo.
cialna harmonizacija.21 Topografija praviloma pripada njenemu ustvarjalcu
in se zavaruje, če je izvirna. Varstvo obsega izključno pravico imetnika do
gospodarskega izkoriščanja topografije ali polprevodniškega vezja, izdela-
nega na podlagi te topografije ter traja omejen čas (praviloma 10 let) od
dneva prijave ali prve uporabe z namenom gospodarskega izkoriščanja
(prim. 7. člen Direktive 87/54/EGS). V slovenskem pravu ima imetnik to-
pografije polprevodniškega vezja izključne pravice gospodarskega izkorišča-
nja topografije, vključno s pravico, da dovoli ali prepove reprodukcijo topogra-
fije in uvoz, prodajo ali kakršnokoli drugo obliko dajanja v promet topografije
polprevodniškega vezja z zadevno topografijo, kakor tudi izdelkov, v katere
je vgrajeno to polprevodniško vezje z zadevno topografijo (1. odstavek 6. čle-
na ZVTPPV). Pravica je časovno omejena na deset let (7. člen ZVTPPV).
Z moralnimi pravicami ustvarjalcev topografij se pravna znanost in
20 stroka nista veliko ukvarjali. Izhajajoč iz pregleda zakonodaje evropskih
držav pa ugotavljamo, da večina določa, da se v register topografij poleg po-
datka o imetniku pravic iz topografije vpisuje tudi, kdo je stvaritelj topogra-
fije (prim. tudi 11.a člen slovenskega ZVTPPV). Predmet alokacije pravic
in dolžnosti, ki jih ureja relevantna zakonodaja, pa so materialne pravice,
ki jih prinaša topografija polprevodniškega vezja. Imetnik topografije ima
izključno pravico do njenega gospodarskega izkoriščanja, ki obsega pred-
vsem proizvodnjo, prodajo, najemanje, lizing in druge oblike gospodarske-
ga izkoriščanja.
Nove sorte rastlin
V delovnem razmerju lahko pride tudi do izumov, ki pomenijo novo vrsto
(sorto) rastlin. Varstvo pravic iz novih sort rastlin je, podobno kot to velja
za topografije polprevodnikov, relativno novo in se v vsaki državi nekoliko
razlikuje. V ZDA se lahko pravice iz novih sort rastlin zavarujejo po dveh
sistemih – s patentom ali s podelitvijo žlahtniteljske pravice. V nasprot-
ju s tem v Evropskih državah varstvo sort kot takih s patentom ni možno,
saj to prepoveduje EPK, pač pa se nove sorte zavarujejo v skladu z določ-
bami Mednarodne konvencije o varstvu novih sort rastlin (International
convention for the protection of new varieties of plants), sprejete v okviru
Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (UPOV – Union interna-
tional pour la protection des obtentions vegetales). Na podlagi te konven-
cije se nove sorte rastlin varujejo s posebno pravico industrijske lastnine –
žlahtniteljsko pravico. Namen varstva s to sui generis pravico je predvsem
spodbuditi žlahtnitelje k ustvarjanju novih sort rastlin. Z žlahtniteljsko
21 V zakonodajah držav članic EU na tem področju bistvenih razlik ni. Razlike obstajajo le v načinu
pridobitve varstva, bodisi z depozitom topografije bodisi z registracijo.
