Page 21 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Alokacija koristi, ki izhajajo iz ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 21
pravico se pridobi izključna pravica do razpolaganja s semenskim materia-
lom in pridelki zavarovane sorte.22 Varstvo nove sorte je po svoji vsebini torej
podobno varstvu izumov s patentom. Podobno kot pri patentnem varstvu
pravice, ki izhajajo iz zavarovane sorte, veljajo le na območju države, v kate-
ri je sorta zavarovana oziroma pridobljena žlahtniteljska pravica. Varstvo za
več držav hkrati je možno v EU, ki je z Uredbo Sveta št. 2100/199423 uvedla
sistem skupnega varstva žlahtniteljskih pravic za EU kot celoto, ki se prido-
bi z eno vlogo in z enim postopkom za celotno EU. Uredba 2100/1994 pa
določa, da sorte ni mogoče zavarovati po obeh sistemih hkrati, torej po na-
cionalni zakonodaji in po uredbi, pač pa se mora žlahtnitelj odločiti za ene-
ga od sistemov. Trajanje žlahtniteljske pravice je omejeno na največ 30 let.
V slovenskem pravu je po Zakonu o varstvu novih sort rastlin (v nada-
ljevanju: ZVNSR24) mogoče zavarovati rastlinsko sorto, ki je nova; ki jo je
mogoče jasno razlikovati od druge, splošno znane sorte v času vložitve pri-
jave; ki je zadosti homogena (izenačena) v svojih bistvenih značilnostih in
ki je obstojna (stabilna) (4. člen). Žlahtnitelj ima izključno pravico do: i)
pridelovanja ali razmnoževanja semenskega materiala zavarovane sorte; ii)
priprave materiala zavarovane sorte za razmnoževanje; iii) ponujanja v pro-
dajo, prodaje ali druge oblike trženja semenskega materiala zavarovane sor-
te; iv) izvoza in uvoza semenskega materiala zavarovane sorte ter v) shra-
njevanje materiala zavarovane sorte v zgoraj navedene namene (1. odstavek
15. člena ZVNSR). Žlahtnitelj ima izključno pravico za vsa zgoraj navede-
na dejanja, tudi za pridelke zavarovane sorte, vendar le, če je pridelek posle-
dica nepooblaščene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte ali če
imetnik ni imel primerne možnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice
pri semenskem materialu te sorte (2. odstavek 15. člena ZVNSR). Imetnik
ima izključne pravice za zgoraj navedena dejanja tudi v primerih semenske-
ga materiala iz zavarovane sorte izpeljane sorte; semenskega materiala sor-
te, ki je ni mogoče jasno razločevati od zavarovane ter semenskega materia-
la sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane
sorte (3. odstavek 15. člena ZVNSR).
Poslovna skrivnost
Pri obravnavi pravnega varstva rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti v
delovnem razmerju ne moremo mimo poslovne skrivnosti. Čeprav jo ne-
22 Zapisano velja za Evropo, medtem ko so v ZDA žlahtnitelji slabše zavarovani kot v Evropi, saj ima-
jo kmetje še vedno pravico do uporabe doma pridelanega semena za ponovno setev, brez obvezno-
sti plačila odškodnine oziroma nadomestila žlahtniteljem.
23 Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v EU (UL L 227, 1. 9.
1994, 1), zadnjič dopolnjena z uredbo Sveta št. 873/04 (UL L 162, 30. 4. 2004, 38).
24 Uradni list RS, št. 86/1998, 52/2002, 61/2006, 90/2012.
pravico se pridobi izključna pravica do razpolaganja s semenskim materia-
lom in pridelki zavarovane sorte.22 Varstvo nove sorte je po svoji vsebini torej
podobno varstvu izumov s patentom. Podobno kot pri patentnem varstvu
pravice, ki izhajajo iz zavarovane sorte, veljajo le na območju države, v kate-
ri je sorta zavarovana oziroma pridobljena žlahtniteljska pravica. Varstvo za
več držav hkrati je možno v EU, ki je z Uredbo Sveta št. 2100/199423 uvedla
sistem skupnega varstva žlahtniteljskih pravic za EU kot celoto, ki se prido-
bi z eno vlogo in z enim postopkom za celotno EU. Uredba 2100/1994 pa
določa, da sorte ni mogoče zavarovati po obeh sistemih hkrati, torej po na-
cionalni zakonodaji in po uredbi, pač pa se mora žlahtnitelj odločiti za ene-
ga od sistemov. Trajanje žlahtniteljske pravice je omejeno na največ 30 let.
V slovenskem pravu je po Zakonu o varstvu novih sort rastlin (v nada-
ljevanju: ZVNSR24) mogoče zavarovati rastlinsko sorto, ki je nova; ki jo je
mogoče jasno razlikovati od druge, splošno znane sorte v času vložitve pri-
jave; ki je zadosti homogena (izenačena) v svojih bistvenih značilnostih in
ki je obstojna (stabilna) (4. člen). Žlahtnitelj ima izključno pravico do: i)
pridelovanja ali razmnoževanja semenskega materiala zavarovane sorte; ii)
priprave materiala zavarovane sorte za razmnoževanje; iii) ponujanja v pro-
dajo, prodaje ali druge oblike trženja semenskega materiala zavarovane sor-
te; iv) izvoza in uvoza semenskega materiala zavarovane sorte ter v) shra-
njevanje materiala zavarovane sorte v zgoraj navedene namene (1. odstavek
15. člena ZVNSR). Žlahtnitelj ima izključno pravico za vsa zgoraj navede-
na dejanja, tudi za pridelke zavarovane sorte, vendar le, če je pridelek posle-
dica nepooblaščene uporabe semenskega materiala zavarovane sorte ali če
imetnik ni imel primerne možnosti za uveljavljanje žlahtniteljske pravice
pri semenskem materialu te sorte (2. odstavek 15. člena ZVNSR). Imetnik
ima izključne pravice za zgoraj navedena dejanja tudi v primerih semenske-
ga materiala iz zavarovane sorte izpeljane sorte; semenskega materiala sor-
te, ki je ni mogoče jasno razločevati od zavarovane ter semenskega materia-
la sorte oziroma hibride, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo zavarovane
sorte (3. odstavek 15. člena ZVNSR).
Poslovna skrivnost
Pri obravnavi pravnega varstva rezultatov ustvarjalnosti in inovativnosti v
delovnem razmerju ne moremo mimo poslovne skrivnosti. Čeprav jo ne-
22 Zapisano velja za Evropo, medtem ko so v ZDA žlahtnitelji slabše zavarovani kot v Evropi, saj ima-
jo kmetje še vedno pravico do uporabe doma pridelanega semena za ponovno setev, brez obvezno-
sti plačila odškodnine oziroma nadomestila žlahtniteljem.
23 Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v EU (UL L 227, 1. 9.
1994, 1), zadnjič dopolnjena z uredbo Sveta št. 873/04 (UL L 162, 30. 4. 2004, 38).
24 Uradni list RS, št. 86/1998, 52/2002, 61/2006, 90/2012.
