Page 22 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
katere države uvrščajo med pravice intelektualne lastnine, druge spet ne
(v to dilemo se ne bomo spuščali), je za predmet naše obravnave pomemb-
na zaradi treh razlogov. Prvi je, da je poslovna skrivnost lahko alternativ-
na oblika varstva za primere, ko se rezultat inovativnosti (denimo patenta-
bilen izum) lahko varuje s pravico intelektualne lastnine, pa se upravičenec
za takšno varstvo ne odloči.25 Drugi je, da je za določene rezultate ustvar-
jalnosti in inovativnosti, ki niso »sposobni« biti predmet varstva s katero
od pravic intelektualne lastnine (npr. tehnične in netehnične izboljšave), to
edina možna oblika varstva. Tretji in morda najpomembnejši razlog pa je,
da se vse inovacije, tako tiste, ki bodo kasneje opredmetene v neki pravici
intelektualne lastnine, kot tudi tiste, ki tega varstva niso sposobne, na za-
četku varujejo kot poslovna skrivnost.
V nasprotju s splošno sprejetimi in uveljavljenimi izrazi, kot so »pa-
22 tent« in »avtorska pravica«, se za označevanje zaupnih informacij, ki so
pravno zaščitene, v teoriji uporablja kopica različnih pojmov, kot so »ne-
razkrite informacije« (angl. undisclosed information), »trgovinska tajna«
(angl. trade secret), zaupni podatki (angl. confidential data), inustrijska
skrivnost (angl. industrial secret), poslovna skrivnost (angl. business secret)
in know-how. Omenjeni izrazi se v literaturi pogosto pojavljajo kot sino-
nimi kljub temu, da ne pomenijo nujno istega, kar je posledica konceptu-
alnih razlik, ki glede pojma poslovne skrivnosti obstajajo med različnimi
pravnimi sistemi. Opredelitev, ki vse te razlike nekako »konsolidira« (pre-
sega, jih upošteva),26 pa je podana v 39. členu TRIPS, ki določa, da je po-
slovna skrivnost: (i) podatek, ki ni splošno znan javnosti, (ii) ki njenemu
imetniku prinaša določeno ekonomsko korist in (iii) ki je predmet napo-
rov, da ostane nerazkrit. Za razliko od podatkov o novih tehničnih rešit-
vah, ki se lahko varujejo s patentom, novih oblik teles, ki se lahko varujejo
z modelom itd., pa je pri poslovni skrivnosti pomembno to, da je primer-
25 Včasih je varstvo inovacij v obliki poslovne skrivnosti celo bolj primerno kot varstvo s katero od
drugih pravic industrijske lastnine. Če so patenti vitalnega pomena npr. za farmacevtsko industri-
jo, saj se lahko neka tabletka relativno enostavno in poceni kopira, za letalsko industrijo velja ravno
obratno (kopiranje letala je počasno, drago in nerentabilno početje). Tudi pri proizvodnji številnih
naprav, ki izvajajo elektronsko funkcijo, je bolj pomembno to, da si prvi na trgu kot pa da imaš pa-
tent. Pri izumih je pogoj za patentno varstvo razkritje izuma v patentni prijavi, česar nekatera podje-
tja ne želijo in posledično izum raje varujejo v obliki poslovne skrivnosti. Tu bo šlo predvsem za tis-
te izume, ki se jih ne da kar tako »kopirati«. Poleg tega so s pridobitvijo patenta povezani kar precej-
šnji stroški, še posebej, če želimo pridobiti patent v več državah; tudi zaradi tega se podjetja mnogo-
krat raje odločijo za varstvo preko poslovne skrivnosti. Nenazadnje je lahko varstvo poslovne skriv-
nosti dopolnilo varstvu s pravicami industrijske lastnine, na primer za varstvo izuma do njegove pri-
jave za pridobitev patenta. Za pregled alternativnih oblik varstva intelektualnih stvaritev več v Galli-
ni in Scotchmer (2002, 51–77).
26 Pri čemer poudarjam, da splošno sprejeta mednarodna definicija poslovne skrivnosti ne obstaja.
katere države uvrščajo med pravice intelektualne lastnine, druge spet ne
(v to dilemo se ne bomo spuščali), je za predmet naše obravnave pomemb-
na zaradi treh razlogov. Prvi je, da je poslovna skrivnost lahko alternativ-
na oblika varstva za primere, ko se rezultat inovativnosti (denimo patenta-
bilen izum) lahko varuje s pravico intelektualne lastnine, pa se upravičenec
za takšno varstvo ne odloči.25 Drugi je, da je za določene rezultate ustvar-
jalnosti in inovativnosti, ki niso »sposobni« biti predmet varstva s katero
od pravic intelektualne lastnine (npr. tehnične in netehnične izboljšave), to
edina možna oblika varstva. Tretji in morda najpomembnejši razlog pa je,
da se vse inovacije, tako tiste, ki bodo kasneje opredmetene v neki pravici
intelektualne lastnine, kot tudi tiste, ki tega varstva niso sposobne, na za-
četku varujejo kot poslovna skrivnost.
V nasprotju s splošno sprejetimi in uveljavljenimi izrazi, kot so »pa-
22 tent« in »avtorska pravica«, se za označevanje zaupnih informacij, ki so
pravno zaščitene, v teoriji uporablja kopica različnih pojmov, kot so »ne-
razkrite informacije« (angl. undisclosed information), »trgovinska tajna«
(angl. trade secret), zaupni podatki (angl. confidential data), inustrijska
skrivnost (angl. industrial secret), poslovna skrivnost (angl. business secret)
in know-how. Omenjeni izrazi se v literaturi pogosto pojavljajo kot sino-
nimi kljub temu, da ne pomenijo nujno istega, kar je posledica konceptu-
alnih razlik, ki glede pojma poslovne skrivnosti obstajajo med različnimi
pravnimi sistemi. Opredelitev, ki vse te razlike nekako »konsolidira« (pre-
sega, jih upošteva),26 pa je podana v 39. členu TRIPS, ki določa, da je po-
slovna skrivnost: (i) podatek, ki ni splošno znan javnosti, (ii) ki njenemu
imetniku prinaša določeno ekonomsko korist in (iii) ki je predmet napo-
rov, da ostane nerazkrit. Za razliko od podatkov o novih tehničnih rešit-
vah, ki se lahko varujejo s patentom, novih oblik teles, ki se lahko varujejo
z modelom itd., pa je pri poslovni skrivnosti pomembno to, da je primer-
25 Včasih je varstvo inovacij v obliki poslovne skrivnosti celo bolj primerno kot varstvo s katero od
drugih pravic industrijske lastnine. Če so patenti vitalnega pomena npr. za farmacevtsko industri-
jo, saj se lahko neka tabletka relativno enostavno in poceni kopira, za letalsko industrijo velja ravno
obratno (kopiranje letala je počasno, drago in nerentabilno početje). Tudi pri proizvodnji številnih
naprav, ki izvajajo elektronsko funkcijo, je bolj pomembno to, da si prvi na trgu kot pa da imaš pa-
tent. Pri izumih je pogoj za patentno varstvo razkritje izuma v patentni prijavi, česar nekatera podje-
tja ne želijo in posledično izum raje varujejo v obliki poslovne skrivnosti. Tu bo šlo predvsem za tis-
te izume, ki se jih ne da kar tako »kopirati«. Poleg tega so s pridobitvijo patenta povezani kar precej-
šnji stroški, še posebej, če želimo pridobiti patent v več državah; tudi zaradi tega se podjetja mnogo-
krat raje odločijo za varstvo preko poslovne skrivnosti. Nenazadnje je lahko varstvo poslovne skriv-
nosti dopolnilo varstvu s pravicami industrijske lastnine, na primer za varstvo izuma do njegove pri-
jave za pridobitev patenta. Za pregled alternativnih oblik varstva intelektualnih stvaritev več v Galli-
ni in Scotchmer (2002, 51–77).
26 Pri čemer poudarjam, da splošno sprejeta mednarodna definicija poslovne skrivnosti ne obstaja.
