Page 23 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
Alokacija koristi, ki izhajajo iz ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 23
na tudi za varstvo drugih pomembnih podatkov, npr. netehničnih rešitev,
poslovnih metod, podatkov o navadah nekega segmenta potrošnikov (od-
jemalcev) in podobno.
Z vidika naše obravnave nas pri poslovni skrivnosti zanima predvsem
vprašanje njenega lastništva (imetništva): ali je poslovna skrivnost lahko
predmet alokacije pravic in dolžnosti med delavcem in delodajalcem? V za-
konodajah, v katerih poslovna skrivnost ni pravica intelektualne lastnine
in kot takšna ne more biti objekt lastniških upravičenj po vzoru patenta,
modela, avtorske pravice ipd., težko govorimo o njenem imetništvu, prav
tako bi težko trdili, da je poslovna skrivnost lahko predmet alokacije v kla-
sičnem pomenu besede. Po drugi strani pa gre za podatek, ki ima za pod-
jetje določeno vrednost in ki ga podjetje nadzira (kontrolira, obvladuje).
Podjetje je tisto, ki vzpostavi politiko varstva poslovne skrivnosti, ki odlo-
ča, komu bo tako varovane zaupne podatke razkrilo ali licenciralo. Podje-
tje je tudi tisti subjekt, ki (lahko) zahteva odškodnino v primeru škodlji-
vega razkritja poslovne skrivnosti nepooblaščenim osebam. S tega vidika
lahko zapišemo, da je tudi poslovna skrivnost lahko predmet alokacije pra-
vic med delavcem in delodajalcem oziroma, je predmet te alokacije nadzor
nad uporabo poslovne skrivnosti. Ta nadzor (kontrola) se v določenih pri-
merih razteza celo izven delovnega razmerja, lep primer za to je npr. kon-
kurenčna klavzula.
Za razliko od pravic intelektualne lastnine pa pravo pri poslovni skriv-
nosti ne ureja njenega imetništva, nagrajevanje pa je urejeno v okviru na-
grad za stvaritev patenta, modela ipd. Čeprav se patentna ali druga ustrezna
prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine ne vloži in se relevantne
inovacije varuje kot poslovno skrivnost, delavcu kljub temu pripada pravi-
ca do nagrade enako, kot če bi bila takšna prijava vložena oz. pravica prido-
bljena. Zaradi opisanih specifičnosti varstva poslovne skrivnosti pa države
v področni zakonodaji v zvezi z inovacijami iz delovnega razmerja njene-
ga imetništva in nagrajevanja ne urejajo. Tudi v tem besedilu je ne bomo
obravnavali posebej. To tudi ni potrebno, saj so tisti vidiki pravne ureditve
poslovne skrivnosti, ki nas najbolj zanimajo (spodbudnost pravne ureditve
v smeri čim večjega ustvarjanja inovacij) že vključeni v vsebinah o nagra-
jevanju izumov, avtorskih stvaritev in drugih rezultatov ustvarjalnosti in
inovativnosti v delovnem razmerju.
Nagrajevanje izumiteljev, avtorjev in drugih delavcev
Pravna ureditev nagrajevanja delavcev za ustvarjalnost in inovativnost v de-
lovnem razmerju ima več vidikov. Prvi je povezan z imetništvom pravic in-
telektualne lastnine. Po naravnopravnem izhodišču naj bi pravice iz teh
na tudi za varstvo drugih pomembnih podatkov, npr. netehničnih rešitev,
poslovnih metod, podatkov o navadah nekega segmenta potrošnikov (od-
jemalcev) in podobno.
Z vidika naše obravnave nas pri poslovni skrivnosti zanima predvsem
vprašanje njenega lastništva (imetništva): ali je poslovna skrivnost lahko
predmet alokacije pravic in dolžnosti med delavcem in delodajalcem? V za-
konodajah, v katerih poslovna skrivnost ni pravica intelektualne lastnine
in kot takšna ne more biti objekt lastniških upravičenj po vzoru patenta,
modela, avtorske pravice ipd., težko govorimo o njenem imetništvu, prav
tako bi težko trdili, da je poslovna skrivnost lahko predmet alokacije v kla-
sičnem pomenu besede. Po drugi strani pa gre za podatek, ki ima za pod-
jetje določeno vrednost in ki ga podjetje nadzira (kontrolira, obvladuje).
Podjetje je tisto, ki vzpostavi politiko varstva poslovne skrivnosti, ki odlo-
ča, komu bo tako varovane zaupne podatke razkrilo ali licenciralo. Podje-
tje je tudi tisti subjekt, ki (lahko) zahteva odškodnino v primeru škodlji-
vega razkritja poslovne skrivnosti nepooblaščenim osebam. S tega vidika
lahko zapišemo, da je tudi poslovna skrivnost lahko predmet alokacije pra-
vic med delavcem in delodajalcem oziroma, je predmet te alokacije nadzor
nad uporabo poslovne skrivnosti. Ta nadzor (kontrola) se v določenih pri-
merih razteza celo izven delovnega razmerja, lep primer za to je npr. kon-
kurenčna klavzula.
Za razliko od pravic intelektualne lastnine pa pravo pri poslovni skriv-
nosti ne ureja njenega imetništva, nagrajevanje pa je urejeno v okviru na-
grad za stvaritev patenta, modela ipd. Čeprav se patentna ali druga ustrezna
prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine ne vloži in se relevantne
inovacije varuje kot poslovno skrivnost, delavcu kljub temu pripada pravi-
ca do nagrade enako, kot če bi bila takšna prijava vložena oz. pravica prido-
bljena. Zaradi opisanih specifičnosti varstva poslovne skrivnosti pa države
v področni zakonodaji v zvezi z inovacijami iz delovnega razmerja njene-
ga imetništva in nagrajevanja ne urejajo. Tudi v tem besedilu je ne bomo
obravnavali posebej. To tudi ni potrebno, saj so tisti vidiki pravne ureditve
poslovne skrivnosti, ki nas najbolj zanimajo (spodbudnost pravne ureditve
v smeri čim večjega ustvarjanja inovacij) že vključeni v vsebinah o nagra-
jevanju izumov, avtorskih stvaritev in drugih rezultatov ustvarjalnosti in
inovativnosti v delovnem razmerju.
Nagrajevanje izumiteljev, avtorjev in drugih delavcev
Pravna ureditev nagrajevanja delavcev za ustvarjalnost in inovativnost v de-
lovnem razmerju ima več vidikov. Prvi je povezan z imetništvom pravic in-
telektualne lastnine. Po naravnopravnem izhodišču naj bi pravice iz teh
