Page 25 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 25
Alokacija koristi, ki izhajajo iz ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 25
nadomestilo – nagrado za inovacijo. Na tem mestu nas teorije o pravičnos-
ti, spodbudnosti in učinkovitosti nagrajevanja inovativnosti ne bodo zani-
male. Namesto tega bi zaradi razumevanja nadaljnjih izvajanj želeli oprede-
liti predvsem pojem nagrajevanja ter opisati vrste nagrad za ustvarjalnost in
inovativnost v delovnem razmerju.
V ekonomski teoriji pojem nagrajevanja (angl. compensation, remune-
ration, reward, pay and wages28) vključuje vse, kar delodajalec ponuja za-
poslenemu, torej plačo, dodatke k plači in druge koristi in ugodnosti (Zu-
pan 2009, 526–8). V nasprotju s tem v Sloveniji pojem nagrade razumemo
precej ožje: kot koristi in ugodnosti, ki jih delavec prejme poleg plače. Če
podrobneje analiziramo tujo literaturo, ki obravnava spodbujanje ustvar-
jalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju skozi ustrezen sistem nagra-
jevanja (Armstrong in Murlis 2004; Herzberg 2003; Amabile 1997; Ama-
bile 1998) ugotovimo, da avtorji, kadar govorijo o nagradah za inovacije v
delovnem razmerju, tega pojma ne razumejo tako široko, kot smo zapisali
zgoraj (vse, kar delodajalec ponuja zaposlenemu), pač pa nagrade razume-
jo predvsem v kontekstu nadomestila za to, ker je delavec s pravnimi pra-
vili prikrajšan za imetništvo rezultatov ustvarjalnosti oz. inovativnosti, ali
nadomestila za intelektualni napor, ki je presegal tistega, ki je že vključen
v delavčevo plačo, ali odškodnine za odvzeto monopolno pravico (patent,
avtorsko pravico ipd.).
Z vidika normativnega urejanja je pri nagradah za rezultate ustvarjal-
nosti in inovativnosti v delovnem razmerju bistveno to, da ima delodajalec
od teh rezultatov pomembne materialne koristi – koristi, ki so izračunljive
in ki predstavljajo podlago za določitev višine nagrade (prim. 18. člen Za-
kona o izumih iz delovnega razmerja, v nadaljevanju: ZPILDR,29 ki višino
nagrade veže na gospodarsko uporabnost izuma, in 101. člen ZASP v pove-
zavi z 81. členom ZASP, ki govori o dobičku, doseženem z uporabo avtor-
28 Teorija (Bergman in Scarpello 2002; Milkovich in Newman 2008) poudarja, da se ti izrazi v praksi iz-
menjaje uporabljajo, pomenijo pa isto stvar.
29 Uradni list RS, št. 45/1995, 96/2002, 7/2003, 139/2006, 15/2007. V prvi različici ZPILDR (1995) je
v 1. členu pisalo, da ta zakon ureja pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, ki izhajajo iz ino-
vacij, ustvarjenih v delovnem razmerju; v drugem členu pa je med takšne inovacije štel: »izume, ki
izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem; nove oblike
teles, slike in risbe, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za varstvo z modelom
oziroma vzorcem; tehnične ter druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša
kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši
nadzor proizvodnje in boljša varnost del«. S spremembo tega zakona (Uradni list RS, št. 139/06) je
bila vsebina zakonodajnega urejanja bistveno skrčena, saj je novela ZPILDR iz leta 2006 vsebino za-
kona omejila le na urejanje pravic in dolžnosti delavcev in delodajalcev v zvezi z izumi, ustvarjenimi
v delovnem razmerju; iz področja veljavnosti zakona pa so bili izvzeti tako novi videzi izdelkov kot
tudi tehnične in druge izboljšave. Skladno s tem se je spremenil uradni naziv tega zakona v Zakon o
izumih iz delovnega razmerja. Uradna kratica ZPILDR je kljub temu ostala nespremenjena).
nadomestilo – nagrado za inovacijo. Na tem mestu nas teorije o pravičnos-
ti, spodbudnosti in učinkovitosti nagrajevanja inovativnosti ne bodo zani-
male. Namesto tega bi zaradi razumevanja nadaljnjih izvajanj želeli oprede-
liti predvsem pojem nagrajevanja ter opisati vrste nagrad za ustvarjalnost in
inovativnost v delovnem razmerju.
V ekonomski teoriji pojem nagrajevanja (angl. compensation, remune-
ration, reward, pay and wages28) vključuje vse, kar delodajalec ponuja za-
poslenemu, torej plačo, dodatke k plači in druge koristi in ugodnosti (Zu-
pan 2009, 526–8). V nasprotju s tem v Sloveniji pojem nagrade razumemo
precej ožje: kot koristi in ugodnosti, ki jih delavec prejme poleg plače. Če
podrobneje analiziramo tujo literaturo, ki obravnava spodbujanje ustvar-
jalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju skozi ustrezen sistem nagra-
jevanja (Armstrong in Murlis 2004; Herzberg 2003; Amabile 1997; Ama-
bile 1998) ugotovimo, da avtorji, kadar govorijo o nagradah za inovacije v
delovnem razmerju, tega pojma ne razumejo tako široko, kot smo zapisali
zgoraj (vse, kar delodajalec ponuja zaposlenemu), pač pa nagrade razume-
jo predvsem v kontekstu nadomestila za to, ker je delavec s pravnimi pra-
vili prikrajšan za imetništvo rezultatov ustvarjalnosti oz. inovativnosti, ali
nadomestila za intelektualni napor, ki je presegal tistega, ki je že vključen
v delavčevo plačo, ali odškodnine za odvzeto monopolno pravico (patent,
avtorsko pravico ipd.).
Z vidika normativnega urejanja je pri nagradah za rezultate ustvarjal-
nosti in inovativnosti v delovnem razmerju bistveno to, da ima delodajalec
od teh rezultatov pomembne materialne koristi – koristi, ki so izračunljive
in ki predstavljajo podlago za določitev višine nagrade (prim. 18. člen Za-
kona o izumih iz delovnega razmerja, v nadaljevanju: ZPILDR,29 ki višino
nagrade veže na gospodarsko uporabnost izuma, in 101. člen ZASP v pove-
zavi z 81. členom ZASP, ki govori o dobičku, doseženem z uporabo avtor-
28 Teorija (Bergman in Scarpello 2002; Milkovich in Newman 2008) poudarja, da se ti izrazi v praksi iz-
menjaje uporabljajo, pomenijo pa isto stvar.
29 Uradni list RS, št. 45/1995, 96/2002, 7/2003, 139/2006, 15/2007. V prvi različici ZPILDR (1995) je
v 1. členu pisalo, da ta zakon ureja pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, ki izhajajo iz ino-
vacij, ustvarjenih v delovnem razmerju; v drugem členu pa je med takšne inovacije štel: »izume, ki
izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali varstvo s patentom s skrajšanim trajanjem; nove oblike
teles, slike in risbe, ki po predpisih o industrijski lastnini izpolnjujejo pogoje za varstvo z modelom
oziroma vzorcem; tehnične ter druge izboljšave, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša
kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljši
nadzor proizvodnje in boljša varnost del«. S spremembo tega zakona (Uradni list RS, št. 139/06) je
bila vsebina zakonodajnega urejanja bistveno skrčena, saj je novela ZPILDR iz leta 2006 vsebino za-
kona omejila le na urejanje pravic in dolžnosti delavcev in delodajalcev v zvezi z izumi, ustvarjenimi
v delovnem razmerju; iz področja veljavnosti zakona pa so bili izvzeti tako novi videzi izdelkov kot
tudi tehnične in druge izboljšave. Skladno s tem se je spremenil uradni naziv tega zakona v Zakon o
izumih iz delovnega razmerja. Uradna kratica ZPILDR je kljub temu ostala nespremenjena).
