Page 27 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 27
Alokacija koristi, ki izhajajo iz ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju 27
nega razmerja,30 na katerega napotuje ZPILDR v zvezi z določitvijo nagrad,
določa samo denarne nagrade. Tudi ZASP ureja samo denarno nagrajeva-
nje, saj v 101. členu predpisuje »plačilo« primernega nadomestila. Po dru-
gi strani nekatere kolektivne pogodbe pri nagrajevanju izrecno omenjajo
tudi oblike nedenarnega (in nematerialnega) nagrajevanja (več o tem glej v
Zirnstein 2012, 150–166).
V nasprotju z ZPILDR, ki izrecno govori o »nagradi«, pa ZASP v 101.
členu uporablja izraz »nadomestilo«, ki ga mora delodajalec plačati delav-
cu za prisilno licenco. Postavlja se vprašanje, ali to nadomestilo sodi pod
pojem »nagrada«. Odgovor je pozitiven. Čeprav gre za terminološko raz-
liko z ZPILDR, je razlog razlikovanja v tem, da se v zadnjem času pri nagra-
jevanju izumov poseben pomen pripisuje nagradi kot spodbudi za nadalj-
nje izumljanje (torej nagrada kot motiv). Kljub temu pa je eden od razlogov
nagrajevanja izumiteljev tudi »odvzem« pravice do varstva izuma in nje-
gova dodelitev delodajalcu, le da to ni navzven evidentno (bilo bi, če bi delo-
dajalec namesto pojma nagrada govoril o odškodnini ali nadomestilu). Pri
avtorski pravici pa je poudarjen prav slednji vidik: namen pravice po 101.
členu ZASP ni toliko v spodbujanju nastajanja avtorskih stvaritev v delov-
nem razmerju, pač pa bolj v odmeni (odškodnini, nadomestilu) za odvzete
avtorske pravice, ki bi, upoštevajoč creator doktrino, morale biti pri delav-
cu kot avtorju. Vsebinsko pa med nagrado po ZPILDR in nadomestilom
po ZASP ni razlike: v obeh primerih gre za plačilo za uporabo dela oziroma
plačilo za prisilni (ex lege) prenos pravic intelektualne lastnine.
Na podlagi zgornjih navedb bomo pod pojmom »nagrada« v nadalje-
vanju razumeli tako nagrade, ki so kot takšne izrecno urejene v ZPILDR in
kolektivnih pogodbah, kot tudi »nadomestilo« po ZASP.
Inovativnost je lahko tudi eno izmed meril za določitev dodatkov k
osnovni plači. Inovativnost kot merilo delovne uspešnosti izrecno omenja
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS31), pa tudi
večina veljavnih kolektivnih pogodb. Vendar so po Zakonu o delovnih raz-
merjih (v nadaljevanju: ZDR-132) dodatki k plači in dodatki za delovno
uspešnost sestavina plače in ne nagrada v smislu, kot jo opredeljuje teori-
30 Uradni list RS, št. 139/2006, 65/2007.
31 Uradni list RS, št. 56/2002, 110/2002, 72/2003, 126/2003, 70/2004, 53/2005, 14/2006, 27/2006,
68/2006, 121/2006, 1/2007, 57/2007, 10/2008, 17/2008, 58/2008, 69/2008, 69/2008, 80/2008,
120/2008, 48/2009, 91/2009, 107/2009, 98/2009, 13/2010, 59/2010, 85/2010, 94/2010, 107/2010,
35/2011, 110/2011, 27/2012, 40/2012, 104/2012, 46/2013, 46/2013, 101/2013, 50/2014, 25/2014,
95/2014, 82/2015, 90/2015.
32 Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013, 47/2015, 33/2016 in 52/16.
nega razmerja,30 na katerega napotuje ZPILDR v zvezi z določitvijo nagrad,
določa samo denarne nagrade. Tudi ZASP ureja samo denarno nagrajeva-
nje, saj v 101. členu predpisuje »plačilo« primernega nadomestila. Po dru-
gi strani nekatere kolektivne pogodbe pri nagrajevanju izrecno omenjajo
tudi oblike nedenarnega (in nematerialnega) nagrajevanja (več o tem glej v
Zirnstein 2012, 150–166).
V nasprotju z ZPILDR, ki izrecno govori o »nagradi«, pa ZASP v 101.
členu uporablja izraz »nadomestilo«, ki ga mora delodajalec plačati delav-
cu za prisilno licenco. Postavlja se vprašanje, ali to nadomestilo sodi pod
pojem »nagrada«. Odgovor je pozitiven. Čeprav gre za terminološko raz-
liko z ZPILDR, je razlog razlikovanja v tem, da se v zadnjem času pri nagra-
jevanju izumov poseben pomen pripisuje nagradi kot spodbudi za nadalj-
nje izumljanje (torej nagrada kot motiv). Kljub temu pa je eden od razlogov
nagrajevanja izumiteljev tudi »odvzem« pravice do varstva izuma in nje-
gova dodelitev delodajalcu, le da to ni navzven evidentno (bilo bi, če bi delo-
dajalec namesto pojma nagrada govoril o odškodnini ali nadomestilu). Pri
avtorski pravici pa je poudarjen prav slednji vidik: namen pravice po 101.
členu ZASP ni toliko v spodbujanju nastajanja avtorskih stvaritev v delov-
nem razmerju, pač pa bolj v odmeni (odškodnini, nadomestilu) za odvzete
avtorske pravice, ki bi, upoštevajoč creator doktrino, morale biti pri delav-
cu kot avtorju. Vsebinsko pa med nagrado po ZPILDR in nadomestilom
po ZASP ni razlike: v obeh primerih gre za plačilo za uporabo dela oziroma
plačilo za prisilni (ex lege) prenos pravic intelektualne lastnine.
Na podlagi zgornjih navedb bomo pod pojmom »nagrada« v nadalje-
vanju razumeli tako nagrade, ki so kot takšne izrecno urejene v ZPILDR in
kolektivnih pogodbah, kot tudi »nadomestilo« po ZASP.
Inovativnost je lahko tudi eno izmed meril za določitev dodatkov k
osnovni plači. Inovativnost kot merilo delovne uspešnosti izrecno omenja
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS31), pa tudi
večina veljavnih kolektivnih pogodb. Vendar so po Zakonu o delovnih raz-
merjih (v nadaljevanju: ZDR-132) dodatki k plači in dodatki za delovno
uspešnost sestavina plače in ne nagrada v smislu, kot jo opredeljuje teori-
30 Uradni list RS, št. 139/2006, 65/2007.
31 Uradni list RS, št. 56/2002, 110/2002, 72/2003, 126/2003, 70/2004, 53/2005, 14/2006, 27/2006,
68/2006, 121/2006, 1/2007, 57/2007, 10/2008, 17/2008, 58/2008, 69/2008, 69/2008, 80/2008,
120/2008, 48/2009, 91/2009, 107/2009, 98/2009, 13/2010, 59/2010, 85/2010, 94/2010, 107/2010,
35/2011, 110/2011, 27/2012, 40/2012, 104/2012, 46/2013, 46/2013, 101/2013, 50/2014, 25/2014,
95/2014, 82/2015, 90/2015.
32 Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013, 47/2015, 33/2016 in 52/16.
