Page 32 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
delovnopravne zakonodaje. Le princip, ki je za delovno pravo temeljni (re-
zultati delavčevega dela pripadajo delodajalcu), se uporablja tudi zanje. Za
topografije polprevodnikov pa še težje trdimo, da sodijo v okvir pravil de-
lovnega prava, saj drži ravno nasprotno: gre za sui generis pravico intelektu-
alne lastnine in je kot takšna tudi urejena; le princip, ki je za pravo intelek-
tualne lastnine temeljni, torej creator doctrine, se zanje ne uporablja zaradi
pomembnega deleža, ki ga ima pri nastanku teh inovacij delodajalec (viso-
ki finančni vložki).
Definicija delovnega razmerja
Kot smo videli, lahko ureditev pravic in dolžnosti delavcev in delodajal-
cev glede inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, izhaja iz temeljnih
konceptov delovnega prava ali iz temeljnih konceptov prava intelektualne
32 lastnine. V Sloveniji se za različne vrste inovacij uporabljajo različni pris-
topi in izhodišča, prav tako so ta razmerja urejena v različnih pravnih vi-
rih. Za nekatere inovacije je za opredeljevanje pravic in dolžnosti delavcev
in delodajalcev zakonodajalec sprejel posebna pravila, pri ostalih pa se za ta
razmerja uporabljajo pravila delovnega prava. Ne glede na to pa je osnovni
pogoj za uporabo tega ali onega režima prav obstoj delovnega razmerja. Iz-
raz »v delovnem razmerju« je uporabljen za izume (ZPILDR, 1. člen), to-
pografije (ZVTPPV, 3. člen) in nove sorte rastlin (ZVNSR, 12. člen). Izraz
»pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca« pa sre-
čamo v ZASP, v členih 101, 112, 126.
Delovno razmerje je torej bistveni predpogoj za uporabo specifičnih
pravil, ki urejajo imetništvo in nagrajevanje izumov, avtorskih del in dru-
gih intelektualnih stvaritev delavcev. Analiza ZPILDR, ZASP, ZVTPPV
in ZVNSR pokaže, da nobeden od omenjenih zakonov, ki urejajo alokaci-
jo pravic med delavcem in delodajalcem v primeru izumov, novega videza
izdelkov, avtorskih stvaritev, topografij polprevodniških vezij in novih sort
rastlin, ne opredeljuje pojmov »delovno razmerje«, »delavec« ali »delo-
dajalec«. S tega vidika je še najbolj natančen ZASP, ki avtorsko delo v de-
lovnem razmerju opredeljuje kot »izpolnjevanje delavčevih obveznosti ali
delo po navodilih delodajalca« (prim. 101., 102., 112. in 126. člen ZASP).
Pri tem pa ni jasno, ali s tem opredeljuje samo delovno razmerje (kot izpol-
njevanje obveznosti iz tega razmerja oziroma spoštovanje navodil deloda-
jalca in ravnanje po njih) ali pa morda navedena dikcija pomeni le določitev
(zožitev) situacij, ko so v primerih obstoja delovnega razmerja izpolnjeni
pogoji za uporabo 101., 102., 112. in 126. člena ZASP – zožitev v smislu, da
se lahko samo v primerih, ko delavec v delovnem razmerju nekaj stori po
delovnopravne zakonodaje. Le princip, ki je za delovno pravo temeljni (re-
zultati delavčevega dela pripadajo delodajalcu), se uporablja tudi zanje. Za
topografije polprevodnikov pa še težje trdimo, da sodijo v okvir pravil de-
lovnega prava, saj drži ravno nasprotno: gre za sui generis pravico intelektu-
alne lastnine in je kot takšna tudi urejena; le princip, ki je za pravo intelek-
tualne lastnine temeljni, torej creator doctrine, se zanje ne uporablja zaradi
pomembnega deleža, ki ga ima pri nastanku teh inovacij delodajalec (viso-
ki finančni vložki).
Definicija delovnega razmerja
Kot smo videli, lahko ureditev pravic in dolžnosti delavcev in delodajal-
cev glede inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, izhaja iz temeljnih
konceptov delovnega prava ali iz temeljnih konceptov prava intelektualne
32 lastnine. V Sloveniji se za različne vrste inovacij uporabljajo različni pris-
topi in izhodišča, prav tako so ta razmerja urejena v različnih pravnih vi-
rih. Za nekatere inovacije je za opredeljevanje pravic in dolžnosti delavcev
in delodajalcev zakonodajalec sprejel posebna pravila, pri ostalih pa se za ta
razmerja uporabljajo pravila delovnega prava. Ne glede na to pa je osnovni
pogoj za uporabo tega ali onega režima prav obstoj delovnega razmerja. Iz-
raz »v delovnem razmerju« je uporabljen za izume (ZPILDR, 1. člen), to-
pografije (ZVTPPV, 3. člen) in nove sorte rastlin (ZVNSR, 12. člen). Izraz
»pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca« pa sre-
čamo v ZASP, v členih 101, 112, 126.
Delovno razmerje je torej bistveni predpogoj za uporabo specifičnih
pravil, ki urejajo imetništvo in nagrajevanje izumov, avtorskih del in dru-
gih intelektualnih stvaritev delavcev. Analiza ZPILDR, ZASP, ZVTPPV
in ZVNSR pokaže, da nobeden od omenjenih zakonov, ki urejajo alokaci-
jo pravic med delavcem in delodajalcem v primeru izumov, novega videza
izdelkov, avtorskih stvaritev, topografij polprevodniških vezij in novih sort
rastlin, ne opredeljuje pojmov »delovno razmerje«, »delavec« ali »delo-
dajalec«. S tega vidika je še najbolj natančen ZASP, ki avtorsko delo v de-
lovnem razmerju opredeljuje kot »izpolnjevanje delavčevih obveznosti ali
delo po navodilih delodajalca« (prim. 101., 102., 112. in 126. člen ZASP).
Pri tem pa ni jasno, ali s tem opredeljuje samo delovno razmerje (kot izpol-
njevanje obveznosti iz tega razmerja oziroma spoštovanje navodil deloda-
jalca in ravnanje po njih) ali pa morda navedena dikcija pomeni le določitev
(zožitev) situacij, ko so v primerih obstoja delovnega razmerja izpolnjeni
pogoji za uporabo 101., 102., 112. in 126. člena ZASP – zožitev v smislu, da
se lahko samo v primerih, ko delavec v delovnem razmerju nekaj stori po
