Page 35 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Pravna ureditev v Sloveniji 35
tov prava intelektualne lastnine, medtem ko se druge ravnajo po principih
delovnega prava. Možne so seveda tudi vmesne rešitve, ki upoštevajo vrsto
(obliko) inovacije in učinek, ki ga želi zakonodajalec doseči. Glede na to,
da je bila pred kratkim pod okriljem Svetovne organizacije za intelektual-
no lastnino (AIPPI) izvedena obsežna študija o pravicah nad inovacijami iz
delovnega razmerja, ki je izšla tudi v obliki monografije,2 podrobnejše pri-
merjalno-pravne analize v našo obravnavo nismo vključili.
Slovenski zakonodajalec je pri večini rezultatov ustvarjalnosti in inova-
tivnosti v delovnem razmerju izhajal iz temeljnih načel prava intelektualne
lastnine in pravice iz teh rezultatov originarno alociral pri delavcu, nato pa
predvidel ex lege prenos na delodajalca, kar podrobno pojasnjujemo v na-
daljevanju.
Pravice iz izuma
ZPILDR med izume šteje tiste inovacije, ki po predpisih o industrijski
lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali varstvo s patentom s
skrajšanim trajanjem. ZPILDR deli izume, ustvarjene v delovnem razmer-
ju, na službene (to so izumi, ki so bili ustvarjeni med trajanjem delovnega
razmerja) in proste (3. člen ZPILDR). Službeni izumi se nadalje delijo na
neposredne (tisti, katerih ustvarjanje sodi med delovne obveznosti zaposle-
nega) in posredne (tisti, ki ne sodijo neposredno med delovne obveznosti
zaposlenega, so pa nastali bodisi zaradi izkušenj bodisi zaradi sredstev, ki
jih je pridobil pri delodajalcu). Drugi izumi, ki so ustvarjeni v času trajanja
delovnega razmerja, so prosti izumi (3. člen ZPILDR). Delitev na posredne
in neposredne službene izume na eni strani ter na proste izume na drugi je
bila pred novelo ZPILDR leta 2006 pomembna predvsem zaradi različnih
posledic, ki jih je ta razlika prinesla na področju nagrajevanja. S prenovo
sistema nagrajevanja, ki jo je prinesla novela ZPILDR leta 2006, pa je ta de-
litev postala manj pomembna.
ZPILDR izhaja iz načela izumiteljstva, kar pomeni, da za originarnega
imetnika pravic, ki izhajajo iz izuma, priznava delavca – izumitelja. Tako
izhodišče je posledica dejstva, da je v slovenskem pravu osebnostno-pravni
vidik pravic intelektualne lastnine močno uveljavljen (Mežnar 2009, 61).
Skladno s tem pravice iz službenega izuma originarno pripadajo delavcu,
kar pa ne pomeni, da delodajalec do njih nima nobenih pravic. ZPILDR
delodajalcu omogoča, da lahko izum prevzame in s tem postane imetnik
vseh ali le nekaterih pravic, ki iz takega izuma izhajajo. S popolnim prevze-
mom preidejo na delodajalca vse pravice na izumu, z omejenim prevzemom
2 S. Wolk and K. Szkalej, eds. Employees Intellectual Property Rights (AIPPI Law Series, Kluwer Law In-
ternational, 2015).
tov prava intelektualne lastnine, medtem ko se druge ravnajo po principih
delovnega prava. Možne so seveda tudi vmesne rešitve, ki upoštevajo vrsto
(obliko) inovacije in učinek, ki ga želi zakonodajalec doseči. Glede na to,
da je bila pred kratkim pod okriljem Svetovne organizacije za intelektual-
no lastnino (AIPPI) izvedena obsežna študija o pravicah nad inovacijami iz
delovnega razmerja, ki je izšla tudi v obliki monografije,2 podrobnejše pri-
merjalno-pravne analize v našo obravnavo nismo vključili.
Slovenski zakonodajalec je pri večini rezultatov ustvarjalnosti in inova-
tivnosti v delovnem razmerju izhajal iz temeljnih načel prava intelektualne
lastnine in pravice iz teh rezultatov originarno alociral pri delavcu, nato pa
predvidel ex lege prenos na delodajalca, kar podrobno pojasnjujemo v na-
daljevanju.
Pravice iz izuma
ZPILDR med izume šteje tiste inovacije, ki po predpisih o industrijski
lastnini izpolnjujejo pogoje za patentno varstvo ali varstvo s patentom s
skrajšanim trajanjem. ZPILDR deli izume, ustvarjene v delovnem razmer-
ju, na službene (to so izumi, ki so bili ustvarjeni med trajanjem delovnega
razmerja) in proste (3. člen ZPILDR). Službeni izumi se nadalje delijo na
neposredne (tisti, katerih ustvarjanje sodi med delovne obveznosti zaposle-
nega) in posredne (tisti, ki ne sodijo neposredno med delovne obveznosti
zaposlenega, so pa nastali bodisi zaradi izkušenj bodisi zaradi sredstev, ki
jih je pridobil pri delodajalcu). Drugi izumi, ki so ustvarjeni v času trajanja
delovnega razmerja, so prosti izumi (3. člen ZPILDR). Delitev na posredne
in neposredne službene izume na eni strani ter na proste izume na drugi je
bila pred novelo ZPILDR leta 2006 pomembna predvsem zaradi različnih
posledic, ki jih je ta razlika prinesla na področju nagrajevanja. S prenovo
sistema nagrajevanja, ki jo je prinesla novela ZPILDR leta 2006, pa je ta de-
litev postala manj pomembna.
ZPILDR izhaja iz načela izumiteljstva, kar pomeni, da za originarnega
imetnika pravic, ki izhajajo iz izuma, priznava delavca – izumitelja. Tako
izhodišče je posledica dejstva, da je v slovenskem pravu osebnostno-pravni
vidik pravic intelektualne lastnine močno uveljavljen (Mežnar 2009, 61).
Skladno s tem pravice iz službenega izuma originarno pripadajo delavcu,
kar pa ne pomeni, da delodajalec do njih nima nobenih pravic. ZPILDR
delodajalcu omogoča, da lahko izum prevzame in s tem postane imetnik
vseh ali le nekaterih pravic, ki iz takega izuma izhajajo. S popolnim prevze-
mom preidejo na delodajalca vse pravice na izumu, z omejenim prevzemom
2 S. Wolk and K. Szkalej, eds. Employees Intellectual Property Rights (AIPPI Law Series, Kluwer Law In-
ternational, 2015).
