Page 37 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 37
Pravna ureditev v Sloveniji 37
oseba, ki je sodelovala pri nastanku izuma tako, da je kreativno prispeva-
la k njegovi stvaritvi.
Opis izuma služi delodajalcu pri orientaciji, za kako pomemben izum
gre, veliko lahko pove tudi o patentabilnosti (če je opis natančen, bo vsebo-
val tudi stanje tehnike). Delodajalec mora pisno potrditi prejem obvestila
o izumu (2. odstavek 5. člena ZPILDR). Lahko se tudi zgodi, da opis izu-
ma ni dovolj natančen in da delodajalec za izvedbo svojih nadaljnjih aktiv-
nosti potrebuje podrobnejše podatke. V zvezi s tem zakon določa, da lahko
delodajalec v roku enega meseca od prejema tega obvestila od delavca zah-
teva, da to obvestilo dopolni. Najbolj bo pri tem učinkovit, če bo navedel, v
kateri smeri naj se obvestilo dopolni, s katerimi dejstvi in podatki. Pri tem
zakon ne zahteva pisne oblike, kot to velja za obvestilo o izumu in potrdi-
tev prejema tega obvestila. Vendar pa se obvestilo o izumu, ki ne vsebuje
vseh z zakonom določenih podatkov, kljub temu šteje za pravilno, če delo-
dajalec njegove dopolnitve ne zahteva v omenjenem enomesečnem roku (4.
odstavek 5. člena ZPILDR).
Trenutek prejema obvestila o izumu je zelo pomemben. ZPILDR na-
mreč v 2. odstavku 6. člena določa, da mora delodajalec najpozneje v 3 me-
secih od prejema obvestila o izumu obvestiti delavca, katero pravico do
izuma uveljavlja. S trenutkom vročitve delavčevega pisnega obvestila o na-
stanku izuma začne torej teči trimesečni rok, v katerem delavec-izumitelj
s tem izumom ne sme razpolagati (oziroma mu je to prepovedano vse do
prejema delodajalčeve odločitve o prevzemu izuma, najdlje pa tri mesece
od vročitve obvestila o izumu). V zvezi z začetkom tega roka pa se v pra-
ksi lahko zgodi, da je delavec delodajalca o izumu pomanjkljivo obvestil
oz. da obvestilo o izumu ni vključevalo podatkov, ki bi jih po zakonu mo-
ralo. Menimo, da bi v tem primeru ob pogoju, da je delodajalec pravočasno
(v enomesečnem roku) zahteval dopolnitev obvestila o izumu, morali šteti,
da trimesečni rok za prevzem izuma začne teči šele s prejemom popolnega
obvestila o izumu, torej obvestila, ki vključuje vse zakonsko zahtevane po-
datke. V primeru prejema pomanjkljivega obvestila o izumu, ki mu deloda-
jalec v predpisanem roku ne ugovarja, pa menimo, da bi morali šteti, da zač-
ne trimesečni rok za prevzem teči z vročitvijo tega (nepopolnega) obvestila.
Izjava o prevzemu izuma pomeni enostransko dejanje delodajalca, ki
se o tem odloča popolnoma avtonomno oziroma ne glede na voljo delav-
ca in ima pomembne pravne učinke. Pravice iz izuma preidejo na deloda-
jalca s trenutkom vročitve pisne izjave o prevzemu izuma delavcu (ustrezna
je tudi izjava v elektronski obliki – 13. člen ZEPEP). Zakon ničesar ne do-
loča za primere, ko je pri nastanku izuma sodelovalo več izumiteljev. Me-
oseba, ki je sodelovala pri nastanku izuma tako, da je kreativno prispeva-
la k njegovi stvaritvi.
Opis izuma služi delodajalcu pri orientaciji, za kako pomemben izum
gre, veliko lahko pove tudi o patentabilnosti (če je opis natančen, bo vsebo-
val tudi stanje tehnike). Delodajalec mora pisno potrditi prejem obvestila
o izumu (2. odstavek 5. člena ZPILDR). Lahko se tudi zgodi, da opis izu-
ma ni dovolj natančen in da delodajalec za izvedbo svojih nadaljnjih aktiv-
nosti potrebuje podrobnejše podatke. V zvezi s tem zakon določa, da lahko
delodajalec v roku enega meseca od prejema tega obvestila od delavca zah-
teva, da to obvestilo dopolni. Najbolj bo pri tem učinkovit, če bo navedel, v
kateri smeri naj se obvestilo dopolni, s katerimi dejstvi in podatki. Pri tem
zakon ne zahteva pisne oblike, kot to velja za obvestilo o izumu in potrdi-
tev prejema tega obvestila. Vendar pa se obvestilo o izumu, ki ne vsebuje
vseh z zakonom določenih podatkov, kljub temu šteje za pravilno, če delo-
dajalec njegove dopolnitve ne zahteva v omenjenem enomesečnem roku (4.
odstavek 5. člena ZPILDR).
Trenutek prejema obvestila o izumu je zelo pomemben. ZPILDR na-
mreč v 2. odstavku 6. člena določa, da mora delodajalec najpozneje v 3 me-
secih od prejema obvestila o izumu obvestiti delavca, katero pravico do
izuma uveljavlja. S trenutkom vročitve delavčevega pisnega obvestila o na-
stanku izuma začne torej teči trimesečni rok, v katerem delavec-izumitelj
s tem izumom ne sme razpolagati (oziroma mu je to prepovedano vse do
prejema delodajalčeve odločitve o prevzemu izuma, najdlje pa tri mesece
od vročitve obvestila o izumu). V zvezi z začetkom tega roka pa se v pra-
ksi lahko zgodi, da je delavec delodajalca o izumu pomanjkljivo obvestil
oz. da obvestilo o izumu ni vključevalo podatkov, ki bi jih po zakonu mo-
ralo. Menimo, da bi v tem primeru ob pogoju, da je delodajalec pravočasno
(v enomesečnem roku) zahteval dopolnitev obvestila o izumu, morali šteti,
da trimesečni rok za prevzem izuma začne teči šele s prejemom popolnega
obvestila o izumu, torej obvestila, ki vključuje vse zakonsko zahtevane po-
datke. V primeru prejema pomanjkljivega obvestila o izumu, ki mu deloda-
jalec v predpisanem roku ne ugovarja, pa menimo, da bi morali šteti, da zač-
ne trimesečni rok za prevzem teči z vročitvijo tega (nepopolnega) obvestila.
Izjava o prevzemu izuma pomeni enostransko dejanje delodajalca, ki
se o tem odloča popolnoma avtonomno oziroma ne glede na voljo delav-
ca in ima pomembne pravne učinke. Pravice iz izuma preidejo na deloda-
jalca s trenutkom vročitve pisne izjave o prevzemu izuma delavcu (ustrezna
je tudi izjava v elektronski obliki – 13. člen ZEPEP). Zakon ničesar ne do-
loča za primere, ko je pri nastanku izuma sodelovalo več izumiteljev. Me-
