Page 36 - Zirnstein, Elizabeta, 2016. Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti delovnem razmerju. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
Izumi, avtorska dela in drugi rezultati ustvarjalnosti in inovativnosti v delovnem razmerju
pa pridobi delodajalec neizključno pravico do uporabe službenega izuma
(1. in 2. odstavek 8. člena ZPILDR). Pri prevzemu gre za enostransko izja-
vo volje, ki mora biti podana v kvalificirani obliki, celoten postopek prev-
zema, pravice in dolžnosti ene in druge strani v zvezi s tem pa je zelo na-
tančno določen.
Postopek prevzema službenega izuma
Obvestilo o izumu sodi med najpomembnejše dokumente v postopku prev-
zema službenega izuma in predstavlja eno od najpomembnejših dolžnosti
delavca v tem postopku. ZPILDR določa obveznost delavca, da o ustvarje-
nem izumu brez odlašanja pisno obvesti delodajalca (1. odstavek 5. člena).
Delavec mora jasno označiti, da gre za obvestilo o izumu, v njem pa mora
obvezno natančno opisati izum, navesti podatke, kako je do izuma prišlo,
36 izjaviti, ali gre za posredni ali neposredni izum ter navesti, katere osebe so
sodelovale pri ustvaritvi izuma in opisati njihove prispevke (3. odstavek 5.
člena ZPILDR). Na podlagi 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu (v nadaljevanju: ZEPEP3), pa bo obvestilo o izu-
mu ustrezno tudi, če bo poslano v elektronski obliki (npr. po elektronski
pošti). Ostaja pa nejasno, ali je delavčeva obveznost izpolnjena, če obvestilo
o izumu »doda« kakšnemu drugemu poročilu, denimo, poročilu o opra-
vljenem delu v določenem mesecu ipd. in ga ne označi kot »obvestilo o izu-
mu«. Sodne prakse v zvezi s tem (še) ni. Menimo, da v primerih, ko na ob-
vestilu ni jasno označeno, da gre za obvestilo o izumu, takšno obvestilo ne
ustreza zahtevam ZPILDR oziroma v zvezi s tem delavčeva obveznost ni
pravilno izpolnjena; prav tako menimo, da delavec te obveznosti ni odve-
zan, če delodajalec kako drugače izve za nastali službeni izum (denimo na
podlagi zapisov v laboratorijskem dnevniku). Prejem pisnega obvestila o
izumu ima namreč pomembne pravne posledice tako za delavca kot tudi za
delodajalca (več o tem v nadaljevanju), zato je dosledno spoštovanje zakona
bistvenega pomena za položaj in pravice ter obveznosti obeh.
Če je bilo pri nastanku izuma udeleženih več oseb, bi morale načelo-
ma oddati vsaka svoje obvestilo. Zakon za te primere določa, da lahko take
osebe obvestilo o izumu oddajo tudi skupaj (1. odstavek 5. člena ZPILDR).
Zakonska določba o navedbi oseb, ki so sodelovale z delavcem pri ustvaritvi
izuma, ne pomeni zgolj navedbo soizumiteljev, pač pa vseh, ki so kakor koli
sodelovali pri nastanku izuma. Šele na podlagi opisa prispevka teh oseb je
moč ugotoviti, ali so te osebe soizumitelji ali ne. Oseba, ki je, denimo, pre-
učila stanje tehnike, opazila tehnični problem ipd. še ni soizumitelj. Trim-
born (2009, 18) v zvezi s tem opozarja, da se kot soizumitelj lahko šteje le
3 Uradni list RS, št. št. 57/2000, 30/2001, 25/2004, 73/2004, 61/2006, 46/2014.
pa pridobi delodajalec neizključno pravico do uporabe službenega izuma
(1. in 2. odstavek 8. člena ZPILDR). Pri prevzemu gre za enostransko izja-
vo volje, ki mora biti podana v kvalificirani obliki, celoten postopek prev-
zema, pravice in dolžnosti ene in druge strani v zvezi s tem pa je zelo na-
tančno določen.
Postopek prevzema službenega izuma
Obvestilo o izumu sodi med najpomembnejše dokumente v postopku prev-
zema službenega izuma in predstavlja eno od najpomembnejših dolžnosti
delavca v tem postopku. ZPILDR določa obveznost delavca, da o ustvarje-
nem izumu brez odlašanja pisno obvesti delodajalca (1. odstavek 5. člena).
Delavec mora jasno označiti, da gre za obvestilo o izumu, v njem pa mora
obvezno natančno opisati izum, navesti podatke, kako je do izuma prišlo,
36 izjaviti, ali gre za posredni ali neposredni izum ter navesti, katere osebe so
sodelovale pri ustvaritvi izuma in opisati njihove prispevke (3. odstavek 5.
člena ZPILDR). Na podlagi 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu (v nadaljevanju: ZEPEP3), pa bo obvestilo o izu-
mu ustrezno tudi, če bo poslano v elektronski obliki (npr. po elektronski
pošti). Ostaja pa nejasno, ali je delavčeva obveznost izpolnjena, če obvestilo
o izumu »doda« kakšnemu drugemu poročilu, denimo, poročilu o opra-
vljenem delu v določenem mesecu ipd. in ga ne označi kot »obvestilo o izu-
mu«. Sodne prakse v zvezi s tem (še) ni. Menimo, da v primerih, ko na ob-
vestilu ni jasno označeno, da gre za obvestilo o izumu, takšno obvestilo ne
ustreza zahtevam ZPILDR oziroma v zvezi s tem delavčeva obveznost ni
pravilno izpolnjena; prav tako menimo, da delavec te obveznosti ni odve-
zan, če delodajalec kako drugače izve za nastali službeni izum (denimo na
podlagi zapisov v laboratorijskem dnevniku). Prejem pisnega obvestila o
izumu ima namreč pomembne pravne posledice tako za delavca kot tudi za
delodajalca (več o tem v nadaljevanju), zato je dosledno spoštovanje zakona
bistvenega pomena za položaj in pravice ter obveznosti obeh.
Če je bilo pri nastanku izuma udeleženih več oseb, bi morale načelo-
ma oddati vsaka svoje obvestilo. Zakon za te primere določa, da lahko take
osebe obvestilo o izumu oddajo tudi skupaj (1. odstavek 5. člena ZPILDR).
Zakonska določba o navedbi oseb, ki so sodelovale z delavcem pri ustvaritvi
izuma, ne pomeni zgolj navedbo soizumiteljev, pač pa vseh, ki so kakor koli
sodelovali pri nastanku izuma. Šele na podlagi opisa prispevka teh oseb je
moč ugotoviti, ali so te osebe soizumitelji ali ne. Oseba, ki je, denimo, pre-
učila stanje tehnike, opazila tehnični problem ipd. še ni soizumitelj. Trim-
born (2009, 18) v zvezi s tem opozarja, da se kot soizumitelj lahko šteje le
3 Uradni list RS, št. št. 57/2000, 30/2001, 25/2004, 73/2004, 61/2006, 46/2014.
